Rogač, Šolta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rogač, Šolta
Rogač, Šolta se nahaja v Hrvaška
Rogač, Šolta
Rogač, Šolta
Geografska lega na Hrvaškem
43°23′44.38″N 16°17′52.35″E / 43.3956611°N 16.2978750°E / 43.3956611; 16.2978750Koordinati: 43°23′44.38″N 16°17′52.35″E / 43.3956611°N 16.2978750°E / 43.3956611; 16.2978750
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
ObčinaŠolta
Nadm. višina
13 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno100
Poštna številka
21430 Grohote
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Rogač je manjše naselje s pristanom v istoimenskem zalivu na otoku Šolti (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Šolta; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje leži ob istoimenskem zalivu na severni strani otoka. V Rogaču je pristanišče največjega otoškega naselja Grohote. Obala v okolici pristana je razvejana z majhnimi zalivčki, ki so primerni za kopanje.

V glavnem otoškem pristanišču, ki stoji v zalivu, je več pomolov. Na prvem, kjer pristaja trajekt na liniji iz Splita, stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: B Bl(2) 5s. Ostali trije pomolčki so razporejeni v notranjosti zaliva in so namenjeni domačinom in turističnim plovilom.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
0 0 13 59 0 17 0 0 0 36 50 49 0 0 100 110

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni gospodarski dejavnosti sta: pristaniška dejavnost in turizem. Od turističnih lepot velja omeniti manjše zalivčke: Banje, Kašjun in Žustovo. Nad zalivčkom Banje stoji Turistično naselje Banje, ki oddaja turistične sobe in apartmaje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rogač je najstarejše naselje na otoku. Prvi naseljenci so se tu naselili že v rimski dobi. Pri arheoloških izkopavanjih v zalivčku Banje so našli ostanke starorimskih zgradb.

V samem naselju stoji utrdba s strelnimi linami, ki je bila postavljena v 17. stoletju.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]