Splošna plovba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Splošna plovba
Splosnaplovba.jpg
Tip družba z omejeno odgovornostjo
Panoga transport
Ustanovitev 1954
Sedež Portorož, Slovenija
Produkti mednarodni ladijski promet
Spletna stran http://www.splosnaplovba.com/

Splošna plovba je slovenska skupina družb za mednarodni ladijski transport, ki je bila ustanovljena 22. oktobra 1954 kot Splošna plovba Koper.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Splošna plovba na prvomajski paradi v Ljubljani leta 1961

Med drugo svetovno vojno in takoj po njej je mali obalni promet, ki so ga poprej ob obalah Istre vršile male ladjarske družbe, močno upadel, pa tudi varnost plovbe je bila zaradi številnih položenih morskih min ogrožena in omejena samo na dnevno plovbo. V želji, da bi pomorski promet v povojnem obdobju znova oživili, so leta 1947 ustanovili slovensko pomorsko podjetje Agramit (Agenzia marittima), ki je nudilo storitve prevoza s petimi motornimi jadrnicami (Labor, Nanos, Devin, Plavje, Šmarje). Podjetju so dodelili tudi ladjo Vida, nekdanji Triglav, last Jadranske plovidbe s Sušaka. Po sklepu Občinskega ljudskega odbora Koper iz 23. januarja 1954 je iz Agramita nastalo podjetje Val, s sedežem v Piranu, vendar so ga čez pet mesecev preimenovali v Slovenijalinije. Podjetje je prevzelo vseh pet motornih jadrnic Agramita in kupilo prve tri ladje, ki so kasneje prešle k Splošni plovbiː Martin Krpan, Gorenjska in Rog, od katerih je bila samo Rog prava prekooceanska ladja (tipa liberty iz časa druga svetovne vojne).[1] Skupna takratna nosilnost flote je bila 11.000 ton [2]

Splošna plovba[uredi | uredi kodo]

Podjetje Slovenijalinije je 25. decembra 1954 prenehalo poslovati, 22. oktobra 1954 so ustanovili podjetje Splošna plovba Koper, ki je prevzelo vse premoženje in plovila prejšnjih poskusnih podjetij, ter je postalo edino pomorsko transportno podjetje v Slovenskem primorju. Leta 1955 je Zvezni izvršni svet izdal odločbo o možnosti nakupa rabljenih, vendar mlajših in modernejših ladij v tujini. Tako je Splošna plovba od reške Jugolinije prevzela ladje Bihać, Ljubljana, Neretva, Korotan, Gorica in Dubrovnik. Na ladji Gorenjska so leta 1954 tudi prvič uporabili logotip Splošne plovbe - s podobo Triglava nad morskimi valovi. Sidro so v zaščitni znak dodali pozneje.

Leta 1956 so sedež podjetja preselili iz Kopra v Piran. Splošna plovba je leta 1955 z ladjama Martin Krpan in Gorenjska odprla linijo proti Rdečemu morju, ki pa jo je kasneje prepustila Jadranski plovidbi z Reke. Konec petdesetih in v začetku šestdesetih let dvajsetega stoletja je vključila redno ekspresno linijo Jadransko morje - ZDA . V letih 1959 in 1960 so kupili več ladij, med njimi tri znane linijske ladje Bled, Bohinj in Bovec. [3]


Do leta 1962 je postala Splošna plovba drugo najmočnejše ladijsko transportno podjetje v Jugoslaviji, ki je imelo floto, sposobno prepeljati 167.500 ton blaga

Genshipping Corporation[uredi | uredi kodo]

Svetovna kriza, ki je nastopila po podražitvi nafte konec leta 1973, je negativno vplivala na gospodarsko rast in blagovno menjavo, zaradi tega je tudi Splošna plovba zašla v velike težave. Zaradi krize jugoslovanskega gospodarstva in nihanj na mednarodnem pomorskem tržišču je morala Splošna plovba leta 1981 ustanoviti podjetje v tujini. V Monroviji v Liberiji je ustanovila hčerinsko družbo Genshipping Corporation, ki posluje z lastnimi in najetimi ladjami, ki jih večinoma daje v najem svojemu lastniku - Splošni plovbi.

Po osamosvojitvi Slovenije in razpadu nekdanjega jugoslovanskega skupnega trga je Splošna plovba ostala brez zaledja za linijsko poslovanje. Ponovno je zašla v velike finančne težave, predvsem zaradi bremena vračevanja dolgoletnih japonskih posojil za nakup novih ladij. Republika Slovenija se je s posebnim zakonom leta 1995 obvezala, da bo vračala del dolgov poslovnega sistema Splošne plovbe, v zameno pa postala edini lastnik družbe.

Edino slovensko ladjarsko podjetje upravlja s 11 ladjami in opravlja mednarodne pomorske prevoze v prosti plovbi ter linijski plovbi. Poleg tega podjetje opravlja tudi druge posle, povezane z gradnjo, nakupi in zaposlitvijo na ladjah pomorskega trga ter nudi komercialne, tehnične in druge storitve svojim hčerinskim družbam in drugim ladjarjem.

Hčerinske družbe[uredi | uredi kodo]

Skupino Splošna plovba sestavljajo danes družbeː [4]

  • Splošna plovba d.o.o., Portorož - Slovenija (matično podjetje)
  • Genshipping Corporation, Monrovia, Liberia
  • Genshipping Pacific Line Pte Ltd, Singapore
  • Lucija Shipping Company Limited, Marshall Islands

Flota[uredi | uredi kodo]

Floto skupine Splošna plovba sestavlja 11 ladij: [5]

Ime Vrsta ladje Kraj in datum izgradnje Nosilnost Št. skladišč / št. grotel Tovorna oprema Hitrost Dolžina Širina Ugrez Glavni motor
CAS Amares Za prevoz razsutih tovorov 30.05.2011, Hyundai Mipo Dockyard Co., Ltd Hyundai-Vinashin Shipyard, Vietnam 55.648 MT dvigala 4 x 30t 13,0 vozlov 187,88 m 32,26 m 11,868 m HYUNDAI MAN B&W 6S50MC-C7, 8.820 kW, 119 vrtljajev
CAS Avanca Za prevoz razsutih tovorov 30.10.2009, Hyundai Mipo Dockyard Co., Ltd Hyundai-Vinashin Shipyard, Vietnam 55.561 MT dvigala 4 x 30t 13,0 vozlov 187,00 m 32,26 m 12,868 m HYUNDAI MAN B&W 6S50MC-C7,8.820 kW, 119 vrtljajev
Loa Za prevoz zabojnikov 11.3.2005, CHINA SHIPBUILDING CORP.,R.O.C, Kaohsiung, Tajvan 52.683 MT 7 / 14 Kapaciteta zabojnikov: 4.043 (hladilni 879) 21,0 vozla 268,80 m 32,20 m 12,500 m SULZER 7RTA96C-B, 40.040 kW, 102 vrtljaja
Pohorje Za prevoz zabojnikov 27.2.2006, CHINA SHIPBUILDING CORP.,R.O.C, Kaohsiung, Tajvan 52.683 MT 7 /14 Kapaciteta zabojnikov: 4.043 (hladilni 879) 21,0 vozlov 268,80 m 32,20 m 12,500 m WARTSILA-SULZER 7RT-FLEX 96 C-B, 40.040 kW, 102 vrtljaja
Rossana Za prevoz razsutih tovorov 07.12.2016, Jiangsu Hantong Ship Heavy Industries Co., Ltd, Nantong, Kitajska 38.586 MT 5 / 5 dvigala 4 x 35t - 26 m 14,25 vozla 176,95 m 32,00 m 10,500 m DOOSAN - WARTSILA 5RT-FLEX50D, TIER2 , 6.100 kW, 99 vrtljajev
Nova Gorica Za prevoz razsutih tovorov 20.08.2008, Dayang Shipbuilding Co. Ltd Yangzhou, Kitajska 53.321 MT 5 / 5 dvigala 4 x 35t, grabilci 4 x 18 m³ 14,0 vozlov 189,99 m 32,26 m 12,490 m DOOSAN MAN 6S50MC-C, 9.480 kW, 127 vrtljajev
Novo Mesto Za prevoz razsutih tovorov 15.11.2005, Zheijang Shipbuilding Co., Ltd Ningbo, Kitajska 53.626 MT 5 / 5 dvigala 4 x 35t, grabilci 4 x 18 m³ 14,0 vozlov 189,89 m 32,26 m 12,490 m STX MAN B&W 6S50MC-C, 9.480 kW, 127 vrtljajev
Rosalia Za prevoz razsutih tovorov 19.7.2016, Jiangsu Hantong Ship Heavy Industries Co., Ltd, Nantong, Kitajska 38.557 MT 5 / 5 dvigala 4 x 35t 14,25 vozla 179,95 m 32,00 m 10,50 m DOSAN - SULZER 5RT-FLEX50D, TIER 2, 6.100 kW, 99 vrtljajev
Portorož Za prevoz razsutih tovorov 29.11.2011, Jiangsu Hantong Ship, Heavy Industries Co., Ltd, Nantong, Kitajska 56.632 MT 5 / 5 dvigala 4 x 35t, grabilci 4 x 12 m³ 14,0 vozlov 189,99 m 32,26 m 12,800 m DOOSAN MAN B&W 6S50MC-C1, 9.480 kW, 127 vrtljaev
Tamar Za prevoz razsutih tovorov 25.05.2010, Jiangsu Hantong Ship Heavy Industry, Kitajska 56.664 MT 5 / 5 dvigala 4 x 30t, grabilci 4 x 12 m³ 13,2 vozla 189,99 m 32,25 m 12,80 m DOOSAN MAN B&W 6S50MC-C, 9.480 kW, 127 vrtljajev
Trenta Za prevoz razsutih tovorov 15.03.2010, Jiangsu Hantong Ship Heavy Industry, Kitajska 56.837 MT 5 / 5 dvigala 4 x 30t, grabilci 4 x 12 m³ 13,2 vozla 189,99 m 32,26 m 12,80 m DOOSAN MAN B&W 6S50MC-C, 9.480 kW, 127 vrtljajev

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Rog - čezoceanka, ki je ponesla ime Slovenije v svet". MMC RTV-SLO. 22.6.2015. Pridobljeno dne 5.7.2015. 
  2. ^ Šober, Milenko (1962). Med oceani in kontinenti. Mladinska knjiga. 
  3. ^ Šober, Milenko (1962). Med oceani in kontinenti. Mladinska knjiga. 
  4. ^ "Uradna spletna stran Splošne plovbe". Pridobljeno dne 24.1.2017. 
  5. ^ "Uradna spletna stran Splošne plovbe". Pridobljeno dne 24.1.2017. 


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Valentinčič, Slobodan Zbornik Primorske - 50 let, Koper, Primorske novice, 1997. (COBISS)
  • Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.