Pojdi na vsebino

Vilna: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
59.435 urejanj
posodobljeni podatki
Ljuba24b (pogovor | prispevki)
59.435 urejanj
dodano iz en wiki
Vrstica 4: Vrstica 4:
| nickname = Litovski Jeruzalem
| nickname = Litovski Jeruzalem
| motto = ''Unitas, Justitia, Spes''<br>''Edinost, pravičnost, upanje''
| motto = ''Unitas, Justitia, Spes''<br>''Edinost, pravičnost, upanje''
| settlement_type = Mesto
| image_flag =
| image_shield = Grand Coat of arms of Vilnius.png
| image_map =
| settlement_type = Mesto
| settlement_type = Mesto
| image_flag =
| image_flag =
Vrstica 55: Vrstica 59:
}}
}}


'''Vilna''' (litovsko ''Vilnius'' [ˈvʲɪlʲnʲʊs]), glej tudi druga imena) je glavno mesto [[Litva|Litve]] in največje mesto s 580.020 prebivalstva do leta 2020 <ref name="pop.lt">{{cite web |url=http://www.registrucentras.lt/p/853 |title=Statistinės suvestinės: Gyventojų skaičius pagal savivaldybes 2020 m. sausio 1 d. |language=lt |trans-title=Statistical summaries: number of inhabitants in municipalities as of 1 January 2019 |website=Vilnius |publisher=Valstybės įmonė Registrų centras [State Enterprise Center of Registers of Lithuania] |date=1 January 2020 |access-date=8 January 2020}}</ref>. Število prebivalcev funkcijskega mestnega območja Vilne, ki se razteza čez mestne meje, je ocenjeno na 697.691 (leto 2017), medtem ko po statističnih podatkih v širšem okrožju Vilne živi 728.032 stalnih prebivalcev (od decembra 2019). Vilna je na jugovzhodu Litve in je drugo največje mesto v baltskih državah. Je sedež narodne vlade Litve in okrožja Vilna.
'''Vilna''' ({{jezik-lt|Vilnius}}, {{jezik-pl|Wilno}}, {{jezik-de|Wilna}},
{{jezik-ru|Вильнюс}}/''Вильно'', {{jezik-be|Вільня}}/''Вільнюс'', [[jidiš]] ''ווילנע'' ''Vilne'') je [[glavno mesto]] [[Litva|Litve]]. Po podatkih iz leta 2005 ima 553.904 prebivalcev (1,4 milijona skupaj z Vilensko pokrajino).


Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine <ref name="archive.org">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/lt |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114152537/https://whc.unesco.org/en/statesparties/lt |url-status=live |archive-date=14 January 2018 |title=Lithuania |publisher=UNESCO World Heritage Centre}}</ref>. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem' <ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2008/jun/20/secondworldwar |archive-url=https://web.archive.org/web/20180114152402/https://www.theguardian.com/commentisfree/2008/jun/20/secondworldwar |url-status=live |archive-date=14 January 2018 |author=Jonathan Steele |title=In the Jerusalem of the North, the Jewish story is forgotten |department=Opinion |work=The Guardian |date=19 June 2008 |access-date=4 March 2018}}</ref>. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.
V bližini Vilne se nahaja točka, ki je po mnenju nekaterih geografov [[geometrijsko središče]] [[Evropa|Evrope]].

== Etimologija in druga imena ==
[[File:Flag of Grand Duke Kęstutis Mechanised Infantry Battalion.jpg|thumb|left|upright|Železni volk]]
Ime mesta po eni od različic izvira od imena reke Vilnia <ref>{{cite web |title=Portrait of the Regions of Lithuania – Vilnius city municipality |publisher=Department of Statistics |url=http://regionai.stat.gov.lt/en/vilniaus_apskritis/vilniaus_miesto_savivaldybe.html |accessdate=1 August 2015}}</ref>. Mesto je bilo skozi zgodovino znano tudi po številnih izpeljanih črkovanjih v različnih jezikih. Najpomembnejša ne-litovska imena mesta so: poljsko ''Wilno'', belorusko ''Vilâna (Vilnya)'', nemško ''Wilna'', latvijsko ''Viļņa'', rusko Вільна (''Vilna''), ukrajinsko': Вільно (''Vilno''), jidiš: ווילנע (''Vilne''). Imena Wilno, Wilna in Vilna so bila uporabljena tudi v starejših angleških, nemških, francoskih in italijanskih jezikovnih publikacijah, ko je bilo mesto ena izmed prestolnic [[Republika dveh narodov|poljsko-litovske skupnosti]] in kasneje pomembno mesto v Drugi poljski republiki. V finščini, portugalščini, španščini in hebrejščini se še vedno uporablja ime Vilna.

Okolica Vilne ima imena tudi v drugih jezikih, ki predstavljajo jezike, ki jih govorijo različne etnične skupine na tem območju.

Po legendi je veliki knez Gedimin nekoč lovil v bližini reke Vilnije; utrujen po uspešnem lovu, se je namestil za prenočevanje in sanjal o velikanskem železnem volku, ki stoji na hribu in zavija tako močno in glasno kot sto volkov. Krivis (poganski duhovnik) Lizdeika je razlagal sanje, da Železni volk (litovsko Geležinis Vilkas - mitski lik iz srednjeveške legende o ustanovitvi Vilne) predstavlja vilnske gradove. Gedimin je ob upoštevanju božje volje grad zgradil in mu dal ime Vilnius - po reki Vilni <ref>{{Cite web|url=https://ironwolf.lt/the-legend-of-the-founding-of-vilnius/|title=The Legend of the Founding of Vilnius – Gediminas Dream}}</ref>.

== Zgodovina ==
=== Zgodnja zgodovina in Veliko vojvodstvo Litva ===
[[File:King Mindaugas Monument.jpg|thumb|left|Spomenik kralju Mindaugasu]]
[[File:Vytautas the great.jpg|thumb|left|150px|Pod Vitoldom Velikim, je Vilna postala glavno mesto največje evropske države.]]
Zgodovinar Romas Batūra mesto identificira z Voruto, enim od [[Mindaugas]]ovih gradov, ki je bil leta 1253 okronan za litvanskega kralja. V času vladavine velikih knezov Butvydas in Vytenis je iz trgovskega naselja začelo nastajati mesto, zgrajena je bila tudi prva frančiškanska katoliška cerkev.

Vilna je zgodovinska in današnja prestolnica Litve. Arheološke najdbe kažejo, da je bilo to mesto prestolnica litovskega kraljestva in je kasneje neprekinjeno ostala glavno mesto litovskih velikih vojvod. Tudi kasneje, ko je Litva oblikovala dvojno konfederacijo s Poljsko, je Vilna ostala glavno mesto Litve <ref name="historyvle">{{cite web |title=Vilniaus istorija |url=https://www.vle.lt/Straipsnis/Vilniaus-istorija-125336 |website=vle.lt |accessdate=8 November 2019 |language=lt}}</ref>.

Mesto je bilo v pisnih virih prvič omenjeno leta 1323 kot Vilna <ref>{{cite book|last1=Rowell|first1=Stephen Christopher|title=Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans – Gedimino laiškai|date=2003|publisher=Leidykla Vaga|location=Vilnius|url=http://www.epaveldas.lt/recordText/LNB/C1B0002960629/Gedimino_+laiskai.pdf?exId=315462&seqNr=2#Gedimino%20laiskai.indt:.56765:2344|accessdate=7 June 2017}}</ref>, ko so bila v nemška mesta poslana pisma velikega vojvode Gedimina, ki vabijo Nemce (tudi nemške Jude), da se naselijo v glavnem mestu, pa tudi [[papež Janez XXII.|papežu Janezu XXII.]] Ta pisma vsebujejo prvo nedvoumno omembo Vilne kot prestolnice; Stari Trakajski grad je bil prej sedež dvora Velikega vojvodstva Litve.

Lokacija Vilne je nudila praktične prednosti: ležala je v litovskem središču ob sotočju dveh plovnih rek, obkroženih z gozdovi in močvirji, do katerih je bilo težko prodreti. Vojvodstvo je bilo podvrženo vdorom s strani [[Tevtonski viteški red|Tevtonskih vitezov]] <ref name=laimonas>{{cite book| author=Laimonas Briedis |title=Vilnius: City of Strangers |year=2008 |publisher=Baltos lankos |isbn=978-9955-23-160-8}}</ref>. Bodoči angleški kralj [[Henrik IV. Angleški|Henrik IV.]] (tedaj Henrik Bolingbroke) je preživel polno leto 1390, podpirajoč neuspešno obleganje Vilne s strani Tevtonskih vitezov s svojimi 300 vitezi. Med to akcijo je kupil zajete litovske ženske in otroke in jih odpeljal v Königsberg, da bi jih spreobrnili <ref>{{cite book |last1=Given-Wilson |first1=Chris |title=Henry IV |date=2016 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0300154207 |page=69 |url=https://books.google.com/books?id=QRd8CwAAQBAJ |series=English Monarchs series}}</ref>. Druga odprava kralja Henrika v Litvo leta 1392 ponazarja finančne koristi reda teh gostujočih križarjev. Njegova majhna vojska je sestavljala več kot 100 mož, vključno z lokostrelci in šestimi potujočimi pevci. Kljub prizadevanjem Bolingbroka in njegovih angleških križarjev so se dveletni napadi na Vilno izkazali za brezplodne.
[[File:Palace of the Grand Dukes of Lithuania 2019 2.jpg|thumb|right|Palača velikega vojvode Litve]]

Vilna je bila cvetoča prestolnica Velikega vojvodstva Litve, rezidenca velikega vojvode. Gedimin je razširil Veliko vojvodstvo z vojskovanjem, skupaj s strateškimi zavezništvi in porokami. Na vrhuncu je pokrival ozemlje novodobne Litve, Belorusije, Ukrajine, Pridnestrja ter dele novodobne Poljske in Rusije. Njegova vnuka [[Vitold Veliki]] in [[Vladislav II. Poljski|Jagielo]] pa sta se borila z državljanskimi vojnami. Med litovsko državljansko vojno 1389–1392 je Vitold oblegal in porušil mesto, da bi poskušal pregnati nadzor z Jagiela. Pozneje sta se poravnala; po nizu pogodb, ki so kulminirale z Lublinsko unijo leta 1569, je bila ustanovljena [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovska skupnost]]. Vladarji te federacije so imeli enega ali oba dva naslova: veliki knez Litve ali kralj Poljske. Leta 1387 je Jagielo kot veliki knez Litve in poljski kralj Vladislav II. Jagielo podelil mestu Magdeburške pravice (niz mestnih privilegijev, ki jih je prvi razvil [[Oton I. Veliki|Oton I.]], sveti rimski cesar (936–973) in na podlagi flamskega zakona <ref name="Sedlar">{{cite web | url=https://books.google.ca/books?id=ANdbpi1WAIQC&lpg=PA328&ots=tQQ7jUvZCJ&dq=Magdeburg%20Law&pg=PA328 | title=Law and Justice | publisher=University of Washington Press | work=East Central Europe in the Middle Ages, 1000-1500 | date=1994 | accessdate=October 23, 2012 | author=Jean W. Sedlar | page=328 | isbn=0295972904}}</ref>, ki je urejal stopnjo notranje avtonomije v mestih in vaseh, ki jih je podelil lokalni vladar. Poimenovane po nemškem mestu [[Magdeburg]], so bile te mestne listine morda najpomembnejši sklop srednjeveških zakonov.).

=== Republika obeh narodov ===
{{glavni|Republika obeh narodov}}
Mesto je doživelo obdobje širitve. Vilinsko mestno obzidje je bilo zgrajeno za zaščito med letoma 1503 in 1522, obsegalo pa je devet mestnih vrat in tri stolpe in [[Sigismund II. Avgust]] je leta 1544 tja preselil svoj dvor.

Širitev mesta je bila delno posledica ustanovitve ''[[Univerza v Vilni|Alme Academia et Universitas Vilnensis Societatis Iesu]]'' s strani poljskega kralja in velikega vojvode Litve [[Štefan Báthory|Štefana Báthorija]] leta 1579. Univerza se je kmalu razvila v eno najpomembnejših znanstvenih in kulturnih središč v regiji najpomembnejše znanstveno središče Skupnosti <ref>{{cite web |title=History |url=https://www.vu.lt/en/about-vu/history |website=Vilnius University |accessdate=10 July 2019 |language=en}}</ref>.

V času svojega hitrega razvoja je bilo mesto odprto za migrante z ozemlja Kraljevine Poljske, Velikega vojvodstva in dalje. Govorili so različne jezike: poljsko, nemško, jidiš, rusinsko, litovsko, rusko, starocerkvenoslovansko, latinsko, hebrejsko in turško; mesto so primerjali z Babilonom. Vsaka skupina je dala svoj edinstven prispevek k življenju mesta ter obrti, trgovine in znanosti.

17. stoletje je prineslo številne ovire. Skupnost je bila vpletena v vrsto vojn, skupno poznanih kot ''[[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667) |Potop]]''. Med rusko-poljsko vojno (1654–1667) so Vilno zasedle ruske sile, mesto porušile in požgale, prebivalstvo pa je bilo poklano. Med veliko severno vojno jo je opustošila švedska vojska. Izbruh [[bubonska kuga |bubonske kuge]] leta 1710 je pobil okoli 35.000 prebivalcev; uničujoči [[požar]]i so se zgodili v letih 1715, 1737, 1741, 1748 in 1749. Rast mesta je več let izgubljala zagon, vendar kljub vsemu Vilna s 56.000 prebivalci konec 18. stoletja in pred [[Napoleonske vojne|Napoleonskimi vojnami]] vstopila v [[Ruski imperij]] kot 3. največje mesto.


==Šport==
==Šport==
Vrstica 67: Vrstica 103:
== Mednarodne povezave ==
== Mednarodne povezave ==
Vilna ima uradne povezave (pobratena/sestrska oz. partnerska mesta) z naslednjimi mesti:
Vilna ima uradne povezave (pobratena/sestrska oz. partnerska mesta) z naslednjimi mesti:
{{div col|colwidth=20em}}
{{stolpci|3|* {{DEN}}, [[Ålborg]]
* {{HUN}}, [[Budimpešta]]
* {{flagicon|DEN}} [[Aalborg]], Danska
* {{USA}}, [[Chicago]]
* {{flagicon|KAZ}} [[Almaty]], Kazahstan
* {{GER}}, [[Duisburg]]
* {{flagicon|BEL}} [[Bruselj]], Belgija
* {{GER}}, [[Erfurt]]
* {{flagicon|HUN}} [[Budimpešta]], Madžarska
* {{FIN}}, [[Joensuu]]
* {{flagicon|USA}} [[Čikago]], ZDA
* {{UKR}}, [[Kijev]]
* {{flagicon|MDA}} [[Kišinjev]], Moldavija
* {{POL}}, [[Kraków]]
* {{flagicon|UKR}} [[Dnepro]], Ukrajina
* {{USA}}, [[Madison, Wisconsin|Madison]]
* {{flagicon|UKR}} [[Donetsk]], Ukrajina
* {{NOR}}, [[Oslo]]
* {{flagicon|GER}} [[Duisburg]], Nemčija
* {{flagicon|SCO}} [[Edinburgh]], Škotska, Združeno kraljestvo
⚫
* {{ITA}}, [[Pavia]]
* {{GRC}}, [[Pireus]]
* {{flagicon|GER}} [[Erfurt]], Nemčija
* {{AUT}}, [[Salzburg]]
* {{flagicon|POL}} [[Gdańsk]], Poljska
* {{TWN}}, [[Tajpej]]
* {{flagicon|CHN}} [[Guangdžov]], Kitajska
* {{POL}}, [[Varšava]]
* {{flagicon|FIN}} [[Joensuu]], Finska
* {{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina
}}
* {{flagicon|IND}} [[Koči]], Indija
* {{flagicon|POL}} [[Krakov]], Poljska
* {{flagicon|POL}} [[Łódź]], Poljska
* {{flagicon|USA}} Madison, Wisconsin, ZDA
* {{flagicon|BLR}} [[Minsk]], Belorusija
* {{flagicon|RUS}} [[Moskva]], Rusija
* {{flagicon|KAZ}} [[Nursultan]], Kazahstan
* {{flagicon|NOR}} [[Oslo]], Norveška
⚫
* {{flagicon|ITA}} [[Pavia]], Italija
* {{flagicon|GRE}} [[Pirej]], Grčija
* {{flagicon|ISL}} [[Reykjavík]], Islandija
* {{flagicon|LVA}} [[Riga]], Latvija
* {{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija
* {{flagicon|AUT}} [[Salzburg]], Avstrija
* {{flagicon|SWE}} [[Stockholm]], Švedska
* {{flagicon|FRA}} [[Strasbourg]], Francija
* {{flagicon|ROC}} [[Taipei]], Tajvan
* {{flagicon|EST}} [[Talin]], Estonija
* {{flagicon|GEO}} [[Tbilisi]], Gruzija
* {{flagicon|POL}} [[Varšava]], Poljska
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Vilnius}}
{{Wikivoyage }}
* [https://www.vilnius.lt Uradna spletna stran]
* [http://www1.yadvashem.org/yv/en/exhibitions/vilna/index.asp?WT.mc_id=wiki The Jerusalem of Lithuania: The Story of the Jewish Community of Vilna] an online exhibition by [[Yad Vashem]]
* [http://www.nathangreenhalgh.com/personalsite/Photo_Galleries/Pages/Vilnius.html Comprehensive photo gallery of Vilnius by Baltic Reports editor]
* [http://fishki.lt/9545-renginiai-vilnius.html Video preview of Vilnius Capital of Culture]
* [http://www.viv.lt/ Virtual Historical Vilnius]
* [http://www.marsrutai.lt/vilnius/en Public transportation schedules and timetables in Vilnius]
* [http://www.palermoerasmuslife.net/erasmus-vilnius/ Erasmus in Vilnius and info]



{{European Capital of Culture}}
{{European Capital of Culture}}

{{naselje-stub}}


[[Kategorija:Vilna|*]]
[[Kategorija:Vilna|*]]

Redakcija: 15:20, 12. april 2020

Vilna
Mesto
Vilnius
Grb Vilna
Grb
Vzdevek: 
Litovski Jeruzalem
Geslo: 
Unitas, Justitia, Spes
Edinost, pravičnost, upanje
Vilna se nahaja v Litva
Vilna
Vilna
Geografska lega v Litvi
Koordinati: 54°41′N 25°17′E / 54.683°N 25.283°E / 54.683; 25.283
DržavaLitva
ObčinaVilna
ustanovljena1323 (prva omemba)
mestne pravice1387
Upravljanje
 • županRemigijus Šimašius
Površina
 • Mesto401 km2
 • Metropolitansko obm.
9.731 km2
Nadm. višina
112 m
Prebivalstvo
 (2020)
 • Mesto580.020
 • Gostota1.392 preb./km2
 • Metropolitansko obm.
697.691 (okrožje Vilna)
DemonimVilnčani
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Spletna stran[www.vilnius.lt www.vilnius.lt]
Uradno ime: Vilnius Historic Centre
TipKulturni
Kriterijii, iv
Razglasitev1994 (18. zasedanje)
ID #541
Država Litva
PodročjeEvropa in Severna Amerika

Vilna (litovsko Vilnius [ˈvʲɪlʲnʲʊs]), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in največje mesto s 580.020 prebivalstva do leta 2020 [1]. Število prebivalcev funkcijskega mestnega območja Vilne, ki se razteza čez mestne meje, je ocenjeno na 697.691 (leto 2017), medtem ko po statističnih podatkih v širšem okrožju Vilne živi 728.032 stalnih prebivalcev (od decembra 2019). Vilna je na jugovzhodu Litve in je drugo največje mesto v baltskih državah. Je sedež narodne vlade Litve in okrožja Vilna.

Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine [2]. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem' [3]. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.

Etimologija in druga imena

Železni volk

Ime mesta po eni od različic izvira od imena reke Vilnia [4]. Mesto je bilo skozi zgodovino znano tudi po številnih izpeljanih črkovanjih v različnih jezikih. Najpomembnejša ne-litovska imena mesta so: poljsko Wilno, belorusko Vilâna (Vilnya), nemško Wilna, latvijsko Viļņa, rusko Вільна (Vilna), ukrajinsko': Вільно (Vilno), jidiš: ווילנע (Vilne). Imena Wilno, Wilna in Vilna so bila uporabljena tudi v starejših angleških, nemških, francoskih in italijanskih jezikovnih publikacijah, ko je bilo mesto ena izmed prestolnic poljsko-litovske skupnosti in kasneje pomembno mesto v Drugi poljski republiki. V finščini, portugalščini, španščini in hebrejščini se še vedno uporablja ime Vilna.

Okolica Vilne ima imena tudi v drugih jezikih, ki predstavljajo jezike, ki jih govorijo različne etnične skupine na tem območju.

Po legendi je veliki knez Gedimin nekoč lovil v bližini reke Vilnije; utrujen po uspešnem lovu, se je namestil za prenočevanje in sanjal o velikanskem železnem volku, ki stoji na hribu in zavija tako močno in glasno kot sto volkov. Krivis (poganski duhovnik) Lizdeika je razlagal sanje, da Železni volk (litovsko Geležinis Vilkas - mitski lik iz srednjeveške legende o ustanovitvi Vilne) predstavlja vilnske gradove. Gedimin je ob upoštevanju božje volje grad zgradil in mu dal ime Vilnius - po reki Vilni [5].

Zgodovina

Zgodnja zgodovina in Veliko vojvodstvo Litva

Slika:King Mindaugas Monument.jpg
Spomenik kralju Mindaugasu
Pod Vitoldom Velikim, je Vilna postala glavno mesto največje evropske države.

Zgodovinar Romas Batūra mesto identificira z Voruto, enim od Mindaugasovih gradov, ki je bil leta 1253 okronan za litvanskega kralja. V času vladavine velikih knezov Butvydas in Vytenis je iz trgovskega naselja začelo nastajati mesto, zgrajena je bila tudi prva frančiškanska katoliška cerkev.

Vilna je zgodovinska in današnja prestolnica Litve. Arheološke najdbe kažejo, da je bilo to mesto prestolnica litovskega kraljestva in je kasneje neprekinjeno ostala glavno mesto litovskih velikih vojvod. Tudi kasneje, ko je Litva oblikovala dvojno konfederacijo s Poljsko, je Vilna ostala glavno mesto Litve [6].

Mesto je bilo v pisnih virih prvič omenjeno leta 1323 kot Vilna [7], ko so bila v nemška mesta poslana pisma velikega vojvode Gedimina, ki vabijo Nemce (tudi nemške Jude), da se naselijo v glavnem mestu, pa tudi papežu Janezu XXII. Ta pisma vsebujejo prvo nedvoumno omembo Vilne kot prestolnice; Stari Trakajski grad je bil prej sedež dvora Velikega vojvodstva Litve.

Lokacija Vilne je nudila praktične prednosti: ležala je v litovskem središču ob sotočju dveh plovnih rek, obkroženih z gozdovi in močvirji, do katerih je bilo težko prodreti. Vojvodstvo je bilo podvrženo vdorom s strani Tevtonskih vitezov [8]. Bodoči angleški kralj Henrik IV. (tedaj Henrik Bolingbroke) je preživel polno leto 1390, podpirajoč neuspešno obleganje Vilne s strani Tevtonskih vitezov s svojimi 300 vitezi. Med to akcijo je kupil zajete litovske ženske in otroke in jih odpeljal v Königsberg, da bi jih spreobrnili [9]. Druga odprava kralja Henrika v Litvo leta 1392 ponazarja finančne koristi reda teh gostujočih križarjev. Njegova majhna vojska je sestavljala več kot 100 mož, vključno z lokostrelci in šestimi potujočimi pevci. Kljub prizadevanjem Bolingbroka in njegovih angleških križarjev so se dveletni napadi na Vilno izkazali za brezplodne.

Palača velikega vojvode Litve

Vilna je bila cvetoča prestolnica Velikega vojvodstva Litve, rezidenca velikega vojvode. Gedimin je razširil Veliko vojvodstvo z vojskovanjem, skupaj s strateškimi zavezništvi in porokami. Na vrhuncu je pokrival ozemlje novodobne Litve, Belorusije, Ukrajine, Pridnestrja ter dele novodobne Poljske in Rusije. Njegova vnuka Vitold Veliki in Jagielo pa sta se borila z državljanskimi vojnami. Med litovsko državljansko vojno 1389–1392 je Vitold oblegal in porušil mesto, da bi poskušal pregnati nadzor z Jagiela. Pozneje sta se poravnala; po nizu pogodb, ki so kulminirale z Lublinsko unijo leta 1569, je bila ustanovljena Poljsko-litovska skupnost. Vladarji te federacije so imeli enega ali oba dva naslova: veliki knez Litve ali kralj Poljske. Leta 1387 je Jagielo kot veliki knez Litve in poljski kralj Vladislav II. Jagielo podelil mestu Magdeburške pravice (niz mestnih privilegijev, ki jih je prvi razvil Oton I., sveti rimski cesar (936–973) in na podlagi flamskega zakona [10], ki je urejal stopnjo notranje avtonomije v mestih in vaseh, ki jih je podelil lokalni vladar. Poimenovane po nemškem mestu Magdeburg, so bile te mestne listine morda najpomembnejši sklop srednjeveških zakonov.).

Republika obeh narodov

Glavni članek: Republika obeh narodov.

Mesto je doživelo obdobje širitve. Vilinsko mestno obzidje je bilo zgrajeno za zaščito med letoma 1503 in 1522, obsegalo pa je devet mestnih vrat in tri stolpe in Sigismund II. Avgust je leta 1544 tja preselil svoj dvor.

Širitev mesta je bila delno posledica ustanovitve Alme Academia et Universitas Vilnensis Societatis Iesu s strani poljskega kralja in velikega vojvode Litve Štefana Báthorija leta 1579. Univerza se je kmalu razvila v eno najpomembnejših znanstvenih in kulturnih središč v regiji najpomembnejše znanstveno središče Skupnosti [11].

V času svojega hitrega razvoja je bilo mesto odprto za migrante z ozemlja Kraljevine Poljske, Velikega vojvodstva in dalje. Govorili so različne jezike: poljsko, nemško, jidiš, rusinsko, litovsko, rusko, starocerkvenoslovansko, latinsko, hebrejsko in turško; mesto so primerjali z Babilonom. Vsaka skupina je dala svoj edinstven prispevek k življenju mesta ter obrti, trgovine in znanosti.

17. stoletje je prineslo številne ovire. Skupnost je bila vpletena v vrsto vojn, skupno poznanih kot Potop. Med rusko-poljsko vojno (1654–1667) so Vilno zasedle ruske sile, mesto porušile in požgale, prebivalstvo pa je bilo poklano. Med veliko severno vojno jo je opustošila švedska vojska. Izbruh bubonske kuge leta 1710 je pobil okoli 35.000 prebivalcev; uničujoči požari so se zgodili v letih 1715, 1737, 1741, 1748 in 1749. Rast mesta je več let izgubljala zagon, vendar kljub vsemu Vilna s 56.000 prebivalci konec 18. stoletja in pred Napoleonskimi vojnami vstopila v Ruski imperij kot 3. največje mesto.

Šport

Mednarodne povezave

Vilna ima uradne povezave (pobratena/sestrska oz. partnerska mesta) z naslednjimi mesti:

Sklici

  1. ↑ »Statistinės suvestinės: Gyventojų skaičius pagal savivaldybes 2020 m. sausio 1 d.« [Statistical summaries: number of inhabitants in municipalities as of 1 January 2019]. Vilnius (v litovščini). Valstybės įmonė Registrų centras [State Enterprise Center of Registers of Lithuania]. 1. januar 2020. Pridobljeno 8. januarja 2020.
  2. ↑ »Lithuania«. UNESCO World Heritage Centre. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2018.
  3. ↑ Jonathan Steele (19. junij 2008). »In the Jerusalem of the North, the Jewish story is forgotten«. Opinion. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 14. januarja 2018. Pridobljeno 4. marca 2018.
  4. ↑ »Portrait of the Regions of Lithuania – Vilnius city municipality«. Department of Statistics. Pridobljeno 1. avgusta 2015.
  5. ↑ »The Legend of the Founding of Vilnius – Gediminas Dream«.
  6. ↑ »Vilniaus istorija«. vle.lt (v litovščini). Pridobljeno 8. novembra 2019.
  7. ↑ Rowell, Stephen Christopher (2003). Chartularium Lithuaniae res gestas magni ducis Gedeminne illustrans – Gedimino laiškai (PDF). Vilnius: Leidykla Vaga. Pridobljeno 7. junija 2017.
  8. ↑ Laimonas Briedis (2008). Vilnius: City of Strangers. Baltos lankos. ISBN 978-9955-23-160-8.
  9. ↑ Given-Wilson, Chris (2016). Henry IV. English Monarchs series. Yale University Press. str. 69. ISBN 978-0300154207.
  10. ↑ Jean W. Sedlar (1994). »Law and Justice«. East Central Europe in the Middle Ages, 1000-1500. University of Washington Press. str. 328. ISBN 0295972904. Pridobljeno 23. oktobra 2012.
  11. ↑ »History«. Vilnius University (v angleščini). Pridobljeno 10. julija 2019.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vilna.
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Vilna


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vilna&oldid=5306409«