Sigismund II. Avgust

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sigismund II. Avgust
Cranach the Younger Sigismund II Augustus.jpg
Kralj Poljske
Veliki knez Litve
Vladanje1. april 1548 - 7. julij 1572
PredhodnikSigismund I. Poljski
NaslednikHenrik III. Francoski (medvladje leta 1573)
Rojstvo1. avgust 1520[1]
Krakov
Smrt7. julij 1572 (51 let)
Knyszyn[d]
Pokop10. februar 1574
Vavelska stolnica, Krakov, Poljska
SoprogeElisabeta Avstrijska
Barbara Radziwiłł
Katarina Avstrijska
DinastijaJagelonci
OčeSigismund I. Poljski
MatiBona Sforza
PodpisSigismundus Augustus Rex.PNG

Sigismund II. Avgust (poljsko Zygmunt II August, litovsko Žygimantas Augustas) je bil poljski kralj in knez Velike litovske kneževine, * 1. avgust 1520, Krakov, Poljska, † 7. julij 1572, Knyszyn, Poljska.

Bil je edini sin Sigismunda I. Poljskega in v Italiji rojene Bone Sforza. Na prestol je prišel po očetovi smrti leta 1548.

Sigismund je bil od otroštva skrbno vzgajan in šolan za prestolonaslednika. Kronan je bil že leta 1529, ko je bil oče še živ. Vodil je strpno politiko do manjšin in vzdrževal miroljubne odnose s sosednjimi državami. Izjema je bila severna sedemletna vojna v kateri je pomagal zavarovati trgovanje na Baltiku. Pod njegovim pokroviteljstvom je na Poljskem cvetela kultura; bil je zbiralec nizozemskih tapiserij in vojaških spominkov, mečev in oklepov. Njegova vladavina se tudi drugod po svetu šteje za vrh poljske zlate dobe. Leta 1569 nadziral podpisovanje Lublinske unije med Poljsko in Veliko litovsko kneževino, s katero je nastala volilna monarhija Republika obeh narodov.

Sigismund je bil trikrat poročen. Prva žena Elizabeta Avstrijska je umrla leta 1545, stara komaj osemnajst let. Za njo je imel več razmerij, med katerimi je bilo najbolj znano razmerje z Barbaro Radziwiłł, ki je kljub nasprotovanju njegove matere postala njegova druga žena in poljska kraljica. Poroko so tudi dvorjani in plemstvo imeli za škandalozno in ji nasprotovali. Barbara je pet mesecev po kronanju umrla, domnevno zaradi bolezni, po kraljestvu pa so se širile govorice, da je bila zastrupljena. Tretjič se je poročil s Katarino Avstrijsko, s katero nista imela otrok.

Sigismund Avgust je bil zadnji moški član dinastije Jageloncev. Leta 1596 je umrla še njegova sestra Ana in Jagelonska dinastija je izumrla.

Vladarski nazivi[uredi | uredi kodo]

  • Sigismundus Augustus, Dei gratia rex Poloniae, magnus dux Lithuaniae, nec non terrarum Cracoviae, Sandomiriae, Siradiae, Lanciciae, Cuiaviae, Kiioviae, dominus hereditarius Russiae, Woliniae, Prussiae, Masoviae, Podlachiae, Culmensis, Elbingensis, Pomeraniae, Samogitiae, Livoniae etc. dominus et heres.
  • Sigismund Avgust, po Božji milosti kralj Poljske, veliki knez Litve, gospod in dedič dežel Krakov, Sandomierz, Sieradz, Łęczyca, Kuyavia, Kijev, dedni gospod Rutenije, Volinije, Prusije, Mazurije, Podlaslkije, Kulmerlandije, Elbinga, Pomeranije, Samogitije, Livonije itd. Gospod in dedič.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Paradni oklep kralja Sigismunda II. Avgusta, izdelan v 1550. letih v delavnici Kunza Lochnerja v Nürembergu; Livrustkammaren, Stockholm

Sigismund je že na začetku svoje vladavine naletel na odpor plemstva. Osrednji vzrok odpora je bila njegova druga poroka, ki je bila na skrivaj sklenjena pred njegovim prihodom na prestol. Nevesta je bila lepa litovska kalvinistka Barbara Radziwiłł, hči hetmana Jurija Radziwiłła. Razburjenje na njegovem prvem sejmu (seja parlamenta) 31. oktobra 1548 je bilo tako veliko, da so delegati grozili z odpovedjo zvestobe, dokler je kralj ne odslovi. Kralj je zahtevo plemstva zavrnil in zmagal.

Na Sigismundovem drugem sejmu, sklicanem leta 1550, se je razprava začela njemu v korist. Piotr Kmita, maršal sejma, je plemstvu očital, da poskuša neupravičeno zmanjšati zakonodajne pristojnosti krone.

Józef Simmler: Smrt Barbare Radziwiłł

Smrt kraljice Barbare v sumljivih okoliščinah pet mesecev po kronanju (7. december 1550) je Sigismunda prisilila, da je sklenil čisto politično zakonsko zvezo s svojo prvo sestrično, avstrijsko nadvojvodinjo Katarino, sestro njegove prve žene Elizabete.

Sigismund je kmalu po tretji poroki izgubil vse upanje, da bo imel otroke. Bil je zadnji moški predstavnik Jagelonske dinastije, ki ji je grozilo izumrtje. Probleme je poskušal rešiti s prešuštvovanjem z lepoticama Barbaro Giżanko in Ano Zajączkowsko, vendar tudi z njima ni imel otrok. Sejm je bil pripravljen za njegovega naslednika potrditi katerega koli njegovega sina, vendar je kralj umrl brez otrok.

Kraljeva poroka je imela velik politični pomen tako za protestante kot katolike. Poljski protestanti so upali, da se bo ločil in ponovno poročil in v verski krizi na Poljskem z ločitvijo povzročil prelom z Rimom. Sigismund ni mogel svobodno odločati in bi se lahko znova poročil šele po Katarinini smrti. Katarina je umrla 28. februarja 1572, manj kot šest mesecev za njo pa še on.

Pismo Hurrem Sultan, žene osmanskega sultana Sulejmana Veličastnega, s čestitkami ob njegovem prihodu na prestol leta 1549

Sigismundova vladavina je bila obdobje notranjih nemirov in širitve kraljestva. Doživel je začetek protestantske reformacije na Poljskem in v Litvi in politični prevrat, ki je večino politične moči prenesel na šlahto (plemstvo). Doživel je propad viteškega reda bratov meča na severu države, ki je imel za posledico priključitev Livonije kot protestantske kneževine k Republiki obeh narodov. Na jugu se je zelo okrepila in utrdila moč Osmanskega cesarstva. Sigismund je bil manj mogočna oseba kot njegov oče in manj učinkovit državnik.

Tapiserija s satiroma, ki nosita ščit s kraljevim monogramom S.A. (Sigismundus Augustus), stkan Bruslju okoli leta 1555

Sigismund II. je bil dvajset let posrednik med katoliško cerkvijo in protestanti. Njegov verjetno najvidnejši politični dosežek je bila Lublinska unija, združitev Poljske in Litve v Republiko obeh narodov, v katero so bile vključene tudi nemško govoreča Kraljeva Prusija in pruska mesta. Združitev brez Sigismunda verjetno ne bi bila mogoča.[2]

Umrl je v Knyszynu 7. julija 1572, star 51 let. Naslednje leto je bil za poljsko-litovskega kralja izvoljen Henrik III. Francoski, ki je vladal samo nekaj mesecev in se nato vrnil v Francijo. Kmalu po njegovem odhodu se je Sigismundova sestra Ana poročila s Štefanom Báthoryjem, s katerim sta vladala kot kralj in kraljica Poljske.

Preko družinskih zvez je bil povezan s Habsburžani in bil član Reda zlatega runa.

Pokroviteljstvo[uredi | uredi kodo]

Jan Matejko: Smrt Sigismunda Avgusta

Sigismund II. Avgust je zaslužen za gradnjo več kraljevih rezidenc, vključno z gradom Wawel v Krakovu in gradovi v Vilni, Niepołomicah in Varšavi. V 1560. je pridobil grad Tykocin in ga obnovil v renesančnem slogu.[3] Njegove rezidence so bile hkrati impresivne zakladnice in bogate knjižnice.[4]

Bil je strasten zbralec draguljev. Po izjavi nuncija Bernarda Bongiovannija je svojo zbirko hranil v šestnajst skrinjah.[5] V zbirki je imel rubin Karla V., vreden 80.000 skudov, in cesarsko diamantno medaljo s habsburškim orlom na eni strani in napisom Plus Ultra na drugi.[5] Leta 1571 je po smrti svojega nečaka Ivana Sigismunda Zapolje nasledil ogrsko krono, švedsko krono pa so izdelali prav zanj.[6][7] Krone je imel za svojo zasebno lastnino in jih je hranil v zakladnici gradu Tykocin.[7] Posedoval je tudi sultanovo sabljo, vredno 16.000 dukatov, 30 dragocenih konjskih oprav,[5] 20 oklepov[8] in 360 tapiserij, izdelanih po naročilu v Bruslju v letih 1350-1360.[5][9]

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
16. Algirdas Litovski
 
 
 
 
 
 
 
8. Vladislav II. Poljski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
17. Ulijana Aleksandrovna Tverska
 
 
 
 
 
 
 
4. Kazimir IV. Poljski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
18. Andrej Ivanovič Halšanski
 
 
 
 
 
 
 
9. Zofija Halšanska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
19. Aleksandra Dimitrijevna Drutska
 
 
 
 
 
 
 
2. Sigismund I. Poljski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
20. Albert IV. Avstrijski
 
 
 
 
 
 
 
10. Albert II. Nemški
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
21. Johana Zofija Bavarska
 
 
 
 
 
 
 
5. Elizabeta Avstrijska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
22. Sigismund, sveti rimski cesar
 
 
 
 
 
 
 
11. Elizabeta Češka
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
23. Barbara Celjska
 
 
 
 
 
 
 
1. Sigismund II. Avgust
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
24. Franc I. Sforza =30
 
 
 
 
 
 
 
12. Galeazzo Maria Sforza
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
25. Bianca Maria Visconti =31
 
 
 
 
 
 
 
6. Gian Galeazzo Sforza
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
26. Ludvik Savojski
 
 
 
 
 
 
 
13. Bona Savojska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
27. Ana Ciprska
 
 
 
 
 
 
 
3. Bona Sforza
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
28. Ferdinand I. Neapeljski
 
 
 
 
 
 
 
14. Alfonz II. Neapeljski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
29. Izabela Clermonška
 
 
 
 
 
 
 
7. Izabela Neapeljska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
30. Franc I. Sforza =24
 
 
 
 
 
 
 
15. Hipolita Marija Sforza
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
31. Bianca Maria Visconti =25
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. RKDartists
  2. Bain, Robert Nisbet (1911). Sigismund II. V Chisholm, Hugh (ur.). Encyclopædia Britannica. 25 (11. izdaja). Cambridge University Press. str. 68.
  3. Muzej Białistok (1991). Volume 16. Rocznik białostocki. Polish Scientific Publishers PWN. str. 75.
  4. Ruiny zamku (poljščina). www.tykocin.hg.pl. Pridobljeno 12. septembra 2010.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 Stanisław Cynarski (1988). Zygmunt August (Sigismund Augustus) (poljščina). National Ossoliński Institute. str. 198–199. ISBN 83-04-02670-8.
  6. Margaret Odrowaz-Sypniewska. Poland's Crowns. www.angelfire.com. Pridobljeno 16. februarja 2009.
  7. 7,0 7,1 Michał Rożek (1987). Polskie koronacje i korony. (poljščina). str. 80. ISBN 83-03-01914-7.
  8. Michał Lisiński. Polonica w Szwecji. (poljščina). www.zwoje-scrolls.com. Pridobljeno 12. septembra 2010.
  9. Tadeusz Wojnowski (1988). A Polish American's guide to Poland. Interpress Publishers. str. 98. ISBN 83-223-1978-9.
Sigismund II. Avgust
Jagelonska dinastija
Rojen: 1. avgust 1520 Umrl: 7. julij 1572
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Sigismund I. Poljski
kot samostojen vladar
Kralj Poljske
1530–1572
z Sigismundom I. (1530–1548)
Nezasedeno
Naslednji nosilec naziva
Henrik III.
Veliki vojvoda Litve
1529–1572
z Sigismundom I. (1529–1548)