Črnotiče
Črnotiče | |
|---|---|
 | |
  Črnotiče Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°33′4.89″N 13°53′50.99″E / 45.5513583°N 13.8974972°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 7,45 km2 |
| Nadm. višina | 387,3 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 70 |
| • Gostota | 9,4 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 6275 Črni kal |
| Zemljevidi | |
Črnotiče - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 90 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 1. avgust 1987 |
Črnotiče (italijansko Cernotti) so vaško naselje v Slovenski Istri[3] , ki upravno spada pod Mestno občino Koper. Prebivalci Črnotič se imenujejo Črnótci.
Gručasta kraška vas na Podgorskem krasu leži v zavetrni legi, zavarovani pred burjo, pod prepadnimi stenami kraškega roba.
Opis naselja
[uredi | uredi kodo]S svojimi urbanističnimi, arhitekturnimi in kamnoseškimi kvalitetami kaže naselje pretežno kraški značaj, vendar se že pozna vpliv Istre. Stanovanjske hiše naselja so večinoma razporejene ob dveh, skoraj vzporednih ulicah, ki imata izhodišče na dokaj prostranem vaškem trgu »Na placu«.
Na Placu
[uredi | uredi kodo]
»Na placu«, na nekoliko dvignjenem terenu, na eni strani stoji ob vaškem pokopališču podružnična cerkev sv. Pavla, ki zato služi tudi kot pokopališka,[4] na drugi strani pa dva vodnjaka oz. »šterni«. Naselje vaškega značaja se deli na več predelov, vsak ima svoje ime. Najbolj značilni in opazni so številni arhitekturni elementi, grobo klesani kamniti vogelniki, kamniti portali oz. portoni, okenski okvirji iz apnenca, ki so ga lomili pod steno. Dvorišče oz. korta je običajno obzidano z vseh strani, vhod pa predstavlja kamniti portal, od katerih so starejši manjši in sklenjeni s polkrožnim lokom, mlajši pa večji in pravokotne oblike, večina le-teh je nastala v drugi polovici 19. stoletja. Jugozahodno od naselja, na vzpetini Gradišče (467 m.n.m.), stoji podružnična cerkev Marije Snežne iz 17. stoletja,[5] tam so tudi ostanki obrambnega zidu ilirskega ali histrskega gradišča oz. kaštelirja.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Večanje gospodarske rasti naselja je prekinil izbruh prve svetovne vojne, tako da ima poslednji porton v naselju letnico 1927. Preprostejši vaški portali in portoni so delo kamnoseških delavnic iz Lokve in Bazovice, tisti, ki so delo ambicioznih domačih samoukov, pa so bogato okrašeni z raznoraznimi in izrazitimi reliefi, verskimi simboli in figuralnimi upodobitvami.
Druge znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Na eni od domačij se je ohranil nekdanji mejnik s podobo kamnitega beneškega leva sv. Marka, simbola Beneške republike, vzidan je ob portalu hleva, ki ga je dal leta 1888 postaviti gospodar Ivan Metlika.[6] Gre za mejnik, s kakršnimi so benečani leta 1755 označevali državno mejo. Le-ta je bil sprva uporabljen kot pokrov odtočnega kanala, na sedanje mesto pa so ga vzidali okoli leta 1980. Zelo zanimiv je vogelnik Tonine domačije iz leta 1851, na domačiji Smučevih pa je posebnost kamnit lijak s podstavkom, ki ima na eni strani vklesano reliefno rozeto, na drugi pa helebardo sv. Sergija[7], simbol mesta Trsta.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 90«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Premrl 2024, str. 44.
- ↑ Premrl 2024, str. 66.
- ↑ Premrl 2024, str. 20.
- ↑ Bezin, Dolhar (2023). Kako lep je Trst. Založništvo tržaškega tiska. str. 63. COBISS 170429955. ISBN 978-88-7174-365-3.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Premrl, Božidar (2024). Vas Črnotiče med Krasom in Istro: vaško in cerkveno stavbarstvo ter njegovi mojstri. Založba ZRC, ZRC SAZU. COBISS 174946563. ISBN 978-961-05-0803-8.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Orožen Adamič, Milan, Perko, Drago, Kladnik, Drago. Priročni krajevni leksikon Slovenije Ljubljana : DZS, 1996. (COBISS)
- Simič Sime, Slobodan; Pucer, Alberto (2001). Slovenska Istra - zaledje. IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana. COBISS 112297984. ISBN 961-90692-4-2.
- Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka (2023). Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja. Založništvo tržaškega tiska. COBISS 170429955. ISBN 978-88-7174-365-3.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Župnija Predloka
- Cerkev Marije Snežne, Črnotiče
- seznam naselij v Sloveniji
- Železniška postaja Črnotiče
