Valence

panorama kraja z desnega brega Rone

Valence
Občina
Lega
44°55′57″N 4°53′27″E
Država	Francija
Regija	Auvergne-Rona-Alpe
Departma	Drôme
Okrožje	Valence
Kanton	sedež štirih kantonov
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Valence - Sud Rhône-Alpes
Upravljanje
• Župan (2008-2014)	Alain Maurice (Socialistična stranka)
Površina 1	36,69 km2
Prebivalstvo  (1. januar 2019)	64.749
• Gostota	1.800 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	26362 /26000
Nadmorska višina	106–191 m (povp. 123 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Za druge pomene glej Valence (razločitev).

Valence (antična Valentia, okcitansko Valença) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme. Leta 2008 je mesto imelo 64.484 prebivalcev.

Geografija

Kraj leži v pokrajini Daufineji v središču doline reke Rone, na njenem levem bregu, 6 km južno od izliva reke Isère vanjo.

Uprava

Lega okrožja v regiji

Valence je sedež štirih kantonov:

• Kanton Valence-1 (del občine Valence - Grand Centre: 16.732 prebivalcev),
• Kanton Valence-2 (del občine Valence - Valence-Jug, Châteauvert: 14.865 prebivalcev),
• Kanton Valence-3 (del občine Valence - La Chamberlière, Polygone: 17.325 prebivalcev),
• Kanton Valence-4 (del občine Valence - Périphérie, Le Plan, Fontbarlettes: 15.338 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Bourg-de-Péage, Bourg-lès-Valence, Chabeuil, Grand-Serre, Loriol-sur-Drôme, Portes-lès-Valence, Romans-sur-Isère-1/2, Saint-Donat-sur-l'Herbasse, Saint-Jean-en-Royans, Saint-Vallier in Tain-l'Hermitage z 279.345 prebivalci.

Zgodovina

Valence je bil pred rimsko osvojitvijo glavno mesto plemena Segalaunov; pod cesarjem Oktavijanom je postal rimska kolonija, pod Valentinijanom I. pa pomembno mesto v pokrajini Viennensis Prima. Sedež škofije je postal verjetno že v 4. stoletju. Po vdorih in opustošenju s strani Alanov je prišel pod Burgunde, Franke, Saracene, vladarje Arlesa, nemške cesarje, valenške in toulouške grofe, kot tudi pod lastne škofe. Katedrala sv. Apolinarija, zgrajena konec 11. stoletja, je v času verskih vojn utrpela hude poškodbe. V 16. stoletju je Valence postal središče protestantizma v provinci Dauphiné, leta 1685 pa je s preklicom Nantskega edikta doživel hud udarec za industrijo, trgovino in prebivalstvo. Med francosko revolucijo je leta 1790 postal sedež novoustanovljenega departmaja Dróme.

Med letoma 1918 in 1921 so v kraju našli zatočišče Armenci, ki so pribežali iz Turčije pred pogromom; njihovi potomci danes predstavljajo dokaj številno skupnost v tem kraju. Med drugo svetovno vojno je Valence doživel več bombardiranj s strani ameriških zračnih sil.

Zanimivosti

Valence je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

• Katedrala Saint-Apollinaire de Valence, sedež škofije Valence. Katedrala je bila prenovljena v 11. stoletju v romanskem slogu, posvečena 1095 pod papežem Urbanom II. Med verskimi vojnami je bilka močno poškodovana, obnovljena v prvem desetletju 17. stoletja. V cerkvi se nahaja spomenik papeža Pija VI. ki je umrl v Valenci leta 1799.
• romanska cerkev Janeza Krstnika iz 11. in 12. stoletja,
• Maison du Drapier, trgovska hiša iz 13. stoletja,
• Maison des Têtes, gotsko-renesančni mestni dvorec iz prve polovice 16. stoletja,
• Pendentif, pogrebni spomenik, zgrajen sredi 16. stoletja v renesančnem slogu,
• Fontaine monumentale, vodnjak iz leta 1887
• mestni park Jouvet, Jean Perdrix z vodnim gradom, Marsova polja.

• 

  Katedrala sv. Apolinarija

• 

  Pendentif

• 

  Maison du Drapier

• 

  Maison des Têtes

• 

  Fontaine monumentale

• 

  Kiosk Peynet, Marsova polja

• 

  Park Jouvet

Pobratena mesta

• Asti (Piemont, Italija),
• Batroun (Libanon),
• Biberach an der Riß (Baden-Württemberg, Nemčija),
• Clacton-on-Sea (Anglija, Združeno kraljestvo),
• Gedera (Izrael),
• Ičevan (Armenija).

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)
• Turizem Arhivirano 2005-01-03 na Wayback Machine.