Pojdi na vsebino

Alani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alani
Selitve Alanov
Jeziki
skitščina
Sorodne etnične skupine
Oseti

Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.[1][2][3][4][5]

Ime Alan je iranska narečna oblika izraza Arjan.[1][2] Alane, verjetno sorodne Mesagetom, sodobni zgodovinarji povezujejo s srednjeazijskima ljudstvoma Jancai in Aorsi iz kitajskih oziroma rimskih virov.[6] Po preselitvi na zahod so postali dominantni med Sarmati v pontsko-kaspijski stepi. Rimski viri jih omenjajo v 1. stoletju.[1][2] Po naselitvi na ozemlju severno od Črnega morja so pogosto vpadali v iransko Partsko cesarstvo in kavkaške province Rimskega cesarstva.[7] v letih 215–250 so njihovo moč v Pontski stepi zlomili Goti.[4]

Ko so Gote v Pontski stepi okoli leta 375 porazili Huni, se je veliko Alanov skupaj z različnimi gotskimi plemeni preselilo proti zahodu. Leta 406 so skupaj z Vandali in Svebi prečili Ren in se naselili v Orléansu in Valenceu v sedanji osrednji Franciji. Okoli leta 409 so se pridružili Vandalom in Svebom, preko Pirenejev vdrli na Iberski polotok in se naselili v Luzitaniji in Kartagenski Hispaniji.[8] Iberske Alane so leta 418 prepričljivo porazili Vizigoti, ki so nato predali svojo oblast vandalskim Hasdingom.[9] Vandali in Alani so zatem leta 428 preko Gibraltarske ožine vdrli v severno Afriko. Tam so ustanovili kraljestvo, ki je obstajalo do 6. stoletja, ko ga je podjarmil bizantinski cesar Justinijan I. [9]

Alani, ki so ostali pod hunsko oblastjo, so v srednjem veku ustanovili kraljestvo na severnem Kavkazu, ki je obstajalo do mongolske invazije v 13. stoletju. Ti Alani naj bi bili predniki sodobnih Osetov.[7]

Alani so govorili vzhodnoiranski jezik, ki je izhajal iz skitsko-sarmatskega jezika in se kasneje razvil v sodobno osetščino.[2][10][11]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1 2 3 Golden 2009.
  2. 1 2 3 4 Abaev & Bailey 1985, str. 801–803.
  3. ↑ Waldman & Mason 2006, str. 12–14.
  4. 1 2 Brzezinski & Mielczarek 2002, str. 10–11.
  5. ↑ Zadneprovskiy 1994, str. 467–468.
  6. ↑ Zadneprovskiy 1994, str. 465–467.
  7. 1 2 "Alani". Encyclopædia Britannica Online. 2015. Pridobljeno 1. januarja 2015.
  8. ↑ "Spain: Visigothic Spain to c. 500". Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica, Inc. 2015. Pridobljeno 1. januarja 2015.
  9. 1 2 "Vandal". Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica, Inc. 2015. Pridobljeno 1. januarja 2015.
  10. ↑ Alemany 2000, str. ?.
  11. ↑ Walter Pohl. "Conceptions of Ethnicity in Early Medieval Studies". Debating the Middle Ages: Issues and Readings, ur. Lester K. Little in Barbara H. Rosenwein. Blackwell, 1998. str.13–24.

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Abaev, V.I.; Bailey, H.W. (1985). »ALANS«. Encyclopaedia Iranica, Vol. I, Fasc. 8. str. 801–803.
  • Alemany, Agustí (2000). Sources on the Alans: A Critical Compilation. BRILL. ISBN 978-90-04-11442-5.
  • Bernard S. Bachrach. A History of the Alans in the West, from their first appearance in the sources of classical antiquity through the early Middle Ages, University of Minnesota Press, 1973 ISBN 0-8166-0678-1
  • Bachrach, Bernard S. "The Origin of Armorican Chivalry." Technology and Culture, Vol. 10, No. 2. (april 1969), str. 166–171.
  • Brzezinski, Richard; Mielczarek, Mariusz (2002). The Sarmatians, 600 BC-AD 450. Osprey Publishing. ISBN 978-1841764856. Pridobljeno 7. junija 2015.[mrtva povezava]
  • Castritius, H. 2007. Die Vandalen. Kohlhammer Verlag.
  • Damgaard, P. B.; in sod. (9. maj 2018). »137 ancient human genomes from across the Eurasian steppes«. Nature. Nature Research. 557 (7705): 369–373. Bibcode:2018Natur.557..369D. doi:10.1038/s41586-018-0094-2. PMID 29743675. S2CID 13670282. Pridobljeno 11. aprila 2020.
  • Norman Golb, Omeljan Pritsak. Khazarian Hebrew Documents of the Tenth Century. Ithaca: Cornell Univ. Press, 1982.
  • Golden, Peter B. (2009). »Alāns«. V Fleet, Kate; Krämer, Gudrun; Matringe, Denis; Nawas, John; Stewart, Devin J. (ur.). Encyclopaedia of Islam, THREE. Brill. doi:10.1163/1573-3912_ei3_COM_22193.
  • Hill, John E. 2003. "Annotated Translation of the Chapter on the Western Regions according to the Hou Hanshu." 2nd Draft Edition.
  • Hill, John E. 2004. The Peoples of the West from the Weilüe 魏略 by Yu Huan 魚豢: A Third Century Chinese Account Composed between 239 and 265 AD. Draft annotated English translation.
  • Yu, Taishan. 2004. A History of the Relationships between the Western and Eastern Han, Wei, Jin, Northern and Southern Dynasties and the Western Regions. Sino-Platonic Papers No. 131 March 2004. Dept. of East Asian Languages and Civilizations, University of Pennsylvania.
  • Waldman, Carl; Mason, Catherine (2006). Encyclopedia of European Peoples. Infobase Publishing. ISBN 978-1438129181. Pridobljeno 16. januarja 2015.
  • Zadneprovskiy, Y. A. (1. januar 1994). »The Nomads of Northern Central Asia After The Invasion of Alexander«. V Harmatta, János (ur.). History of Civilizations of Central Asia: The Development of Sedentary and Nomadic Civilizations, 700 B. C. to A. D. 250. UNESCO. str. 457–472. ISBN 978-9231028465. Pridobljeno 29. maja 2015.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alani&oldid=6177835«