Portal:Literatura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

Pasica portal.jpg
uredi  

Izbrano delo

Jara gospoda  
Avtor Janko Kersnik
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Državna založba Slovenije
Datum izida 1947
Žanr Povest
Klasifikacija
COBISS ID 455937

Jara gospoda je povest Janka Kersnika. Začela je izhajati leta 1893 v Ljubljanskem zvonu in je izšla v dvanajstih nadaljevanjih. Jezik v povesti je realističen. Glavna tema povesti je moralna trhlost trške inteligence.

Dogajanje je postavljeno v vas Groblje, podeželski trg, kamor pride nov sodnik Andrej Vrbanoj, za katerega v krčmi pravijo, da je fin mož, za povrhu pa še neoženjen. Adjunkt Pavel in notar Valentin sodnika poznata še iz dijaških let. Pred 25 leti sta z Vrbanojem na nekem izletu doživela neljub dogodek v ljubezenski igri z učiteljico Orlovo Julko. Ljubosumen Andrej je napadel Pavla, ki je šel z Julko, ona pa je potem šla z drugim.

Novega sodnika vsi vaščani prijazno sprejmejo, posebno Pavel in Valentin. Novi sodnik Andrej se nastani v Kračevi gostilni, kjer streže Ančka - Kračeva sorodnica. Mnogim je v zabavo, med drugimi se tudi Pavel rad šali z njo. Vednar pa mu ne pride niti na misel, da bi se z njo oženil, še zaradi njene izobraženosti. Novi sodnik se v Ančko zaljubi in se z njo čez pol leta poroči. Vendar zakon ni srečen. Ančka po dveh letih izve, da Vrbanoj hodi k Julki, v tej situaciji pa Pavel zlahka osvoji Ančkino ranjeno srce. Ančka začne svojega moža odkrito varati. Iz anonimnega pisma, ki so ga spisale trške gospe, Andrej izve za ženino nezvestobo. Vrbanoj zapusti Ančko in Groblje, za tem pa Ančko zapusti tudi Pavel. Več ...

uredi  

Izbrani avtor

Luiza Pesjak
PesjakLuiza-foto Zalar.jpg
Luiza Pesjak
Rojstvo 12. junij 1828
Ljubljana
Smrt 31. marec 1898
Ljubljana
Poznan po pesnica in pisateljica

Luiza Pesjak (tudi ~ Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka, * 12. junij 1828, Ljubljana, † 31. marec 1898, Ljubljana.

Luiza Pesjak rojena Crobath se je šolala v Frölichovem zavodu za dekleta in učno snov predelovala skupaj z bratom, ki je obiskoval gimnazijo. K njeni izibrazbi je veliko pripomogel Prešeren, ki je bil v službi pri njenem očetu B. Crobathu.

Luiza Pesjak je ena izmed prvih slovenskih pisateljic. Pod osebnim Prešernovim vplivom je pisala pesmi, v začetku v nemščini, pozneje pa se je priključila slovenskemu narodnemu gibanju in je začela pisati v slovenščini rodoljubne črtice in pesmi za otroke, ki jih je med leti 1873 do 1893 objavljala v Vrtcu, izbor pa je izšel leta 1889 v zbirki Vijolice: Pesmi za mladost. Ostale pesmi in različne sestavke je od leta 1864 dalje objavljala v Novicah in Slovenskem glasniku. Njene pesmi so bile večinoma domoljubne, pod vplivom romantike. Več ...

uredi  

Novi članki


Kategorija Književnost

uredi  

Navedki

Dva dni kasneje pride sluga k sodniku s poročilom, da je jetnica umrla za legarjem. Zopet dva dni pozneje so jo pokopali na vaškem pokopališču, tam v kotu ob zidu, kamor so devali berače in brezdomovince. Za pogrebom je šel samo eden: sodnik Pavel.

Ko je sedel zvečer potem v krčmi v navadni družbi med davkarjem, notarjem in domačim beneficiatom, omenil je zadnji zadovoljnega lica: »Da, da! Gospod sodnik, tako je lepo! To je krščansko! To je sedmo telesno delo usmiljenosti: Mrliče pokopavati!«

Pavel pa je le na pol čul te besede. Zrl je skozi odprto okno v jasno jesensko noč; v tišino, ki je zavladala za trenutek v sobi, šumeli so valčki gorskega potoka, ki se je vil po jarku pod hišo, in iz doline so bobnela fužinska kladiva — Prav tako kakor nekdaj tam daleč — daleč ——!

(Janko Kersnik, Jara gospoda, 1893)

uredi  

Izbrani pojem

Realízem je najprej pojem v filozofiji, nato pa v umetnosti, ki zaznamuje storitve, katerih bistvo je prikazovanje stvarnosti, resničnosti. Pojavil se je v 19. stoletju, ko je bil zmagovit pohod kapitalizma in so se zaostrovala nasprotja med buržuazijo in proletariatom (meščani in delavci). Zmaga meščanstva je bila nedvomna in nesporna (zmaga nad zemljiško posestvijo, zaradi tega cerkev in fevdalno plemstvo izgubita odločilno politično vlogo). Pojavila so se nova nasprotja med industrijskim kapitalizmom in mezdnim delavstvom. Leta 1848 je bila marčna revolucija in leta 1871 pariška komuna. Realizem se je najbolj razvil v književnosti (Rusija - npr. Dostojevski: Zločin in kazen, Anglija, Francija, Nemčija, nekoliko pozneje tudi v Sloveniji - Josip Jurčič, Simon Jenko, Levstikov literarni program) in v slikarstvu.

Zgled realističnega slikarstva: Paberkovalke (Millet, 1857)

Vrste realizma:

romantični realizem
Pisci se še niso otresli vseh značilnosti romantike (Stendhal, Balzac, Dickens, Gogolj, Josip Jurčič, Fran Levstik, Janez Trdina, Josip Stritar)
objektivni realizem
Značilna je stvarnost brez čustev (Flaubert, delno Tolstoj, Thackeray)
socialni realizem
Je usmerjen na nižji sloj ljudi (Dickens, delno Dostojevski)

Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Časopis za kritiko znanosti | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti