Portal:Literatura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
uredi  

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

Pasica portal.jpg
uredi  

Izbrano delo

Gimnazijec  
Avtor Igor Karlovšek
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Mladinska knjiga
Datum izida 2004
Žanr roman
Št. strani 366
Klasifikacija
ISBN 86-11-16755-4

Gimnazijec (COBISS) je roman Igorja Karlovška, izšel je leta 2004 pri založbi Mladinska knjiga.

Na celjskem sodišču obsodijo sedemnajstletnega gimnazijca Petra Janežiča na prevzgojni dom zaradi povzročitve smrti (iz malomarnosti) sovrstnika in najboljšega prijatelja Tadeja Rozmana. Tadej naj bi v stanju omamljenosti pri plezanju po improvizirani plezalni steni, ki sta jo imela prijatelja v kleti, padel in se pri tem obesil na zanko okoli vratu. Peter na sodišču doživi govorno blokado in se ne more braniti. Po sodni obravnavi Tadejevi starši zasežejo stanovanje, v katerem Peter živi sam z materjo. Na dan, ko se Petrova mati odpravi v tujino kjer kasneje najde drugega moškega, odhaja Peter na prestajanje kazni v Prevzgojni dom Radeče. Tam se je prisiljen soočiti z nasilnimi sogojenci in njihovimi travmami. Iz doma se vozi v gimnazijo Center v Celju, kamor je kazensko prešolan. Ko inštruira matematiko sošolko Polono, se med njima rodi mladostniška ljubezen, ki pa je obsojena na propad, saj ji močno nasprotujejo Polonini starši, ki jo prešolajo na velenjsko gimnazijo. Tam si Polona kmalu najde novega fanta. Po pretepu s starejšimi gojenci, Petra prepeljejo v bolnišnico, kjer spozna zdravnico Metko Novak. Ta je tudi sama nekaj časa preživela v prevzgojnem domu, zato ga od vseh najbolj razume, a ga noče pomilovati. Med njima se vzpostavi zanimiv odnos medsebojne naklonjenosti. Metka stoji Petru ob strani v nasilnem okolju Radeč in na zbirokratiziranem sodišču spremlja njegov boj za pravico. Po izgredu v prevzgojnem domu je premeščen v mladoletniški zapor v Dobu, Metka mu pomaga napisati pritožbo na to premestitev. Pritožba je rešena ugodno, saj sodišče upošteva Metkino pričanje. Peter je izpuščen in zanj se začenja novo življenje. Več ...

uredi  

Izbrani avtor

Josef Friedrich Perkonig, avstrijski pripovednik, dramatik, filmski producent, * 3. avgust 1890, Borovlje, † 8. februar 1959, Celovec.

Josef Friedrich Perkonig je bil sin puškarja in graverja slovenskega rodu, Michaela Perkoniga ter Franziske Glantschnig, hčere nemškega veleposestnika. Prve svetovne vojne se zaradi kratkovidnosti in srčne napake kot vojak ni udeležil, temveč je kot poročevalec, politik in propagandist zastopal nemške interese na Koroškem. Od leta 1922 do upokojitve 1950, je bil učitelj in od leta 1938 profesor na celovškem učiteljišču. Deloval je tudi v koroški politični organizaciji Heimatdienst in vodil časopis Kärntner Landmannschaft. Z navdušenjem je 1938 sprejel Hitlerjevo priključitev Avstrije k Nemčiji in bil simpatizer nacionalsocialistične ideologije. Več ...

uredi  

Novi članki


Kategorija Književnost

uredi  

Navedki

Sopot življenja, surova borba sebičnih dni, gnet izkoriščanja, kletev tlačene trume — v katerem hipu večnosti, kar je leži za nami, vas ni preklinjalo boječe srce? V kateri minuti ni prosilo pokoja, da bi čisto in neskaljeno izzvenela vsaj ena drobna kitica v čarobni pesmi sladkih, skritih sanj? In vendar je ves vesoljni svet podoben krajini z mrtvo zemljo, globokim nebom in živo, rodečo in prerajajočo se naravo: s pokojem se napovedujeta samo smrt in nevihta. Kadar pa nastopi tista vroča, svinčena tišina, in zaječi polje pod nepremičnimi žarki, in umolknejo hiše in ulice v strahu in trepetu, in zamira srce v le napol jasni slutnji orkanov, ki imajo rušiti, groma, ki pride bičat besne konje blaznosti v galopu čez goste trge in zbirališča tja tik pred tihi oltar cerkva in v svetišče domače izbe, in bliska, ki se obeta, da razbrizgne po vsem širokem obzorju neizčrpno kri požarov od vztoka do zapada — takrat bi vsaka misel kričala od tajinstvene groze pokoja. — V tistih predurjih krvave sodbe narodov se čuti duša kakor živa krogla, izpuščena iz držeče roke nad neizmerno globokim brezdnom, v onem brezumno kratkem trenotku, ki otvarja vrtoglavo drevenje navzdol.

(Vladimir Levstik: Svoboda!, 1910)

uredi  

Izbrani pojem

Trivialna literatura je izraz za literarna dela, ki so bila kdaj iz estetskih, moralnih in idejnih razlogov, največkrat pa zgolj zaradi množičnega bralca razvrednotena. Za razliko od elitne literature, kjer je v ospredju interes za umetniško formo, naj bi stregla bralčevim psiho-socialnim potrebam. Starejši sinonimi zanjo so kič, šund, plaža, poljudna literatura, kolportaža, uspešnica, potrošna (Matjaž Kmecl) in uporabna književnost, novejši pa lahka književnost (Andrijan Lah), popularna literatura, žanrska literatura. V drugih jezikih bomo informacijo o trivialni literaturi našli preko angleškega gesla formula fiction (formulaična literatura) in genre fiction (žanrska literatura) in preko nemškega Trivialliteratur.

Izraz trivialen izhaja iz latinščine; trivium (tripotje, razpotje); trivialis (ki se tiče tripotja), v prenesenem pomenu pomeni pouličen, prostaški, cenen, plehek, obrabljen, navaden, vsakdanji. Več ...

uredi  

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

Inštitucije:
Fakultete in oddelki: Oddelek za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani | Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo | Oddelek za slovenistiko na Fakulteti za humanistične študije v Kopru | Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Mariboru | Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici | Inštitut za slavistiko Univerze na Dunaju | Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik
Akademijski inštituti: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
Založbe: Goriška matica | Cankarjeva založba | Mladinska knjiga | Slovenska matica | Državna založba Slovenije | Modra ptica | Slovenski knjižni zavod | Prešernova družba | Mohorjeva družba | Metodova družba | Obzorja
Društva: Slavistično društvo Slovenije | Društvo slovenskih pisateljev | Društvo slovenskih književnih prevajalcev | Slovensko društvo za primerjalno književnost | Slovensko bralsko društvo
Festivali in srečanja: Borštnikovo srečanje | Festival Pranger | Mednarodni literarni festival Vilenica
Nagrade: Slovenske literarne nagrade | seznam slovenskih nagrad za književnost | Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad | Prešernova nagrada | Večernica | Jenkova nagrada | Veronikina nagrada | Kresnik | Desetnica | Zlatnik poezije

Publikacije:
Literarna spletišča: Spletno pero | Pesnik | Locutio
Literarni časopisi: Gruda | Kres | Sodobnost | Mladika | Glasnik slovenskega slovstva | Slovenski glasnik | Glasnik | Zvon | Zora | Slovan | Dom in svet | Slovanski svet | Ljubljanski zvon | Naši zapiski | Mentor | Domači prijatelj | Rdeči pilot | Trije labodje | Ženski svet | Križ na gori | Kritika | Tank | Križ | Književnost | Dejanje | Beseda | Mladinska revija | Razgledi | Mlada pota | Naša sodobnost | Novi svet | Bori | Nova obzorja | Mlada pota | Meddobje/Entresiglo | Revija 57 | Mladje | Perspektive | Problemi | Most | Dialogi | Kaplje | Zaliv | Prostor in čas | Revija 2000 | Primorska srečanja | Nova revija | Znamenje | Fontana | Rast | Literatura | Apokalipsa | Srce in oko | Litterae Slovenicae | Časopis za kritiko znanosti | Seznam slovenskih časopisov
Leposlovne knjige: Wikipedija:WikiProjekt_Romani
Literarnovedni časopisi: Slavistična revija | Jezik in slovstvo | Primerjalna književnost | Acta Neophilologica
Zborniki: Obdobja | SSJLK | Zbornik Slavističnega društva Slovenije |
Monografije: Knjižne zbirke: Literarni leksikon | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Leksikoni in enciklopedije: Literarni leksikon | Primorski slovenski biografski leksikon | Slovenski literarni junaki | Slovenski biografski leksikon
Literarne zgodovine: Zgodovina slovenskega slovstva (Kleinmayr) | Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser) | Slovensko slovstvo (Anton Slodnjak) | Zgodovina slovenskega slovstva (Legiša in drugi)
Literarne teorije:

Pojmi:
Literarnoteoretični pojmi: seznam literarnih pojmov | Kategorija: Književnost
Genologija: žanr | žanrska literatura | ženski roman | vojni roman | biografski roman | biografija | duhovniški roman | sodobni roman | kriminalni roman | potopisni roman | pravljični roman
kmečka povest: folklorna idila | pokrajinska povest | domačijska povest | zgodovinski roman: roman o antiki | roman o naselitvi | roman o pokristjanjevanju | turška povest | rokovnjaška povest | čarovniška povest | uskoška povest | rodbinska kronika | bajka | pravljica | pripovedka | povedka | roman | povest | novela
lirika | epika | dramatika | proza | poezija | drama | verzifikacija | priložnostna literatura | grafomanija | fikcija
Verzologija: kvantitativna verzifikacija | silabotonična verzifikacija | silabična verzifikacija | akcentuacija verzifikacija | trohej | jamb | daktil | sapfična kitica | distih | asklepiadska kitica | ambrozijanska kitica | alpska poskočnica | nibelunška kitica | tercina | kvartina | sekstina | oktava | decima | prosti verz | pesem v prozi | elegija | oda
Naratologija: okvirna pripoved | roman | pripovedka | kratka zgodba | črtica | perspektiva | kronotop | pripovedovalec | opis | govor | notranji monolog
Dramska teorija: dialog | didaskalije | drama | monolog | monodrama | premiera | oder | ljudska igra | melodrama | lajtmotiv | pekinška opera | tragikomedija | tragedija | komedija | skeč | agitka | spevoigra | poetična drama | matineja | komorno gledališče | enodejanka | kabaret | farsa
Tekstologija: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev | editio princeps | diplomatska izdaja | konjektura | emendacija | corruptela
Tipografija: tiskarstvo | črka | črkovni nabor | kurziv | krepki tisk | inicialka | kapitelke | verzalke | serifne pisave | times |
Periodizacijski pojmi: reformacija | protireformacija | barok | razsvetljenstvo | predromantika | romantika | postromantika | realizem | naturalizem | moderna | književnost med vojnama | literatura v NOB | sodobna literatura
Metode in smeri v literarni vedi: psihoanaliza | psihološka metoda | marksizem | pozitivizem | sociološka metoda | historična metoda | biografska metoda | duhovna zgodovina | bitna zgodovina | eksistencializem | fenomenologija | imanentna interpretacija | nova kritika | ruski formalizem | praški strukturalizem | francoski strukturalizem | dekonstrukcija | poststrukturalizem | recepcijska estetika | metodološki pluralizem | feministična literarna veda | novi historizem | semiotika | kulturni materializem | empirična literarna veda | sistemska teorija
Nacionalne filologije: Bohemistika | Polonistika | Hispanistika | Italijanistika | Germanistika | Anglistiika | Slovenistika | Slavistika | Komparativistika

uredi  

Ostali projekti