Portal:Literatura

muriša
Avtor	Feri Lainšček
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Žanr	roman
Založnik	Študentska založba
Datum izida	2006
Št. strani	225
ISBN	961-242-075-0

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Muriša (COBISS) je roman Ferija Lainščka; izšel je leta 2006 pri Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina. Leta 2007 je bil nagrajen z Delovo nagrado kresnik.

Muriša nadaljuje zgodbo romana Ločil bom peno od valov. Dogaja se v času druge svetovne vojne prav tako v Murski Soboti. Glavni junak Julian Spransky si zada nalogo maščevati se reki, ki je zaznamovala usodo njegovih staršev in seveda tudi njegovo. Tudi v tem romanu je ključna ljubezenska zgodba, in sicer med Julianom in Zinaido Kozlov, ki pa je nemogoča, saj se izkaže, da sta zaljubljenca brat in sestra. Poleg tega Muriša razkrije v prvem romanu nedorečeno usodo Elice in Ivana. Proti koncu stopi v ospredje dogajanja vojna, roman pa se konča z Julianovim poskusom samomora. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Honoré de Balzac, francoski pisatelj , * 20. maj 1799, Tours, Francija, † 18. avgust 1850, Pariz, Francija.

Balzac velja skupaj s Flaubertom za začetnika realizma v evropskem slovstvu. Večino svojega pripovedništva je vključil v cikel Človeška komedija (La Comédie humaine) - gre za obilno zbirko romanov, ki celostno prikazujejo francosko družbo v času od vladavine Bourbonov (1815-1830) ter v dobi restavracije in meščanske monarhije (1830-1848).

Honoré Balzac je izhajal iz meščanske družine; njegov oče je v času francoske revolucije služboval kot upravnik. V Parizu se je leta 1816 na očetovo željo vpisal na študij prava ter med študijem delal v notariatu.

Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

Tri sobote zaporedoma že ni bilo dohtarja Konca v jour-fixe. Shajala sta se le s Kreménom, s katerim sta se, ko je Konec še precéj dobro prodál kônja, kolêselj, saní in konjsko opravo in je pozabil jéze, katero mu je vse to provzročilo nekaj dnij; mnogokrat sta se prav veselo spominjala izleta in pa velike svoje pozabljivosti, zavoljo katere so jima potem darovana jábolka bila takó draga.

Četrto soboto pa je bil že zopet v tunelu pri »zeleni žabi«. Z glasnim ploskanjem so ga vzprejeli prijatelji, ko je vstopil in ni mu bilo treba dolgo prigovarjati, da je plačal za nekoliko litrov vina od hvaležnosti, da se je ozdravil »konjemanije«.

(Ivan Hribar, Vesela vožnja, Ljubljanski zvon 1889)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Pokrajinska ali regionalna povest je žanrski tip slovenske kmečke povesti z začetkom takoj po koncu prve svetovne vojne in vrhom v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Pokrajinska povest izpostavlja značilnosti pokrajine, v kateri se dogaja.

Slovenska pokrajinska povest

Glavni namen pokrajinske povesti je bil popularizirati manj znane slovenske pokrajine in njihove ljudi. Na nastanek slovenske pokrajinske povesti je vplivala upravna združitev slovenskih pokrajin leta 1918, ki ni vključevala Primorske in Koroške. Program zedinjene Slovenije v 19. stoletju poudarjanju perifernih pokrajin še ni bil naklonjen. Funkcija pokrajinske povesti dvajsetih let je bila nacionalno mobilizacijska. V ospredje je postavljala zapostavljene (obrobne) dele Slovenije. Najbolj izrazita pokrajinska povest se je porajala na Primorskem, ki je v celoti pripadala Italiji, Koroškem, Štajerskem ter v Beli in Suhi krajini. Te obrobne pokrajine so si prizadevale ohraniti stik s centrom. V tridesetih letih se pokrajinskim opisom pridruži še poudarjena socialna problematika (Miško Kranjec, Prežihov Voranc …) ali domačijstvo (Janko Kač, Stanko Kociper). Po drugi svetovni vojni je pokrajinska povest začela hitro izginjati. Na slovenskem literarnem zemljevidu so se po zaslugi mlajših avtorjev pojavili tudi Brkini, Istra in Prekmurje.

Več ...

Arhiv

uredi