Goriška matica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Goriška matica je bila založba v Gorici, ki je delovala od leta 1919 do 1940. Od leta 1933 se je uradno imenovala Unione editoriale Goriziana.

O založbi[uredi | uredi kodo]

Po prvi svetovni vojni je Primorska pripadala Italiji, primorski Slovenci so ostali odrezani od matičnega naroda. Pretok informacij in kulturnih dobrin med Italijo in Jugoslavijo je bil skoraj v celoti onemogočen, zato so na Goriškem leta 1919 ustanovili svojo založbo - Goriško matico. Njen ustanovitelj je bil Anton Gregorčič, ki je bil lastnik Narodne tiskarne v Gorici. Do leta 1925 je založba spadala pod to tiskarno, nato pa je postala samostojna književna zadruga. Knjige je od tedaj začela tiskati pri Tiskarni Edinost v Trstu, sedež Goriške matice pa je ostal v Gorici.

Matica naj bi postala »kulturno ognjišče našega naroda, bivajočega v Italiji«. K sodelovanju je vabila tiste slovenske pisce, ki naj bi s svojimi deli pripomogli k ohranjanju slovenskega jezika in narodne zavesti primorskih Slovencev. Vabilu se je odzval France Bevk, ki se je preselil v Gorico in postal uradni pisatelj. Leta 1923 je postal tudi član uredniškega odbora, nato pa njen ravnatelj. Uredništvo je skupaj z Damirjem Feiglom vodil do začetka druge svetovne vojne.

Prva knjiga je bil Koledar za prestopno leto 1920, naslednje leto je izdala Koledar za navadno leto 1921 in eno leposlovno delo, nato pa se je število leposlovnih, nabožnih, poljudnoznanstvenih, poučnih in mladinskih knjig, izdanih ob vsakoletnem koledarju, večalo. Leta 1924 je izdala 3 dela, v naslednjih letih pa 4–10. Poljudnoznanstvene knjige so bile s področja zdravilstva, rastlinstva, gospodarstva, kmetijstva, zemljepisa, zgodovine, astrologije, tehnike, kemije, vzgoje in drugih praktičnih področij. Koledarji pa so vsebovali leposlovne, zgodovinske in poučne prispevke. Dela so bila namenjena vsem družbenim slojem in starostnim skupinam.

Prvi letnik koledarja Goriške matice

Leta 1933 je prevzela izdajo zbirk Luč in Biblioteka za pouk in zabavo, ki sta do tedaj izhajali pri Tiskarni Edinost. V teh letih se je zaostrilo preganjanje slovenskih knjig, takoj po natisu so morale v cenzuro. Oblast je zavirala prodajo ne glede na izid cenzure. Ob koncu 1928. in začetku 1929. leta so zaplenili preko sto petdeset tisoč izvodov Goriške matice, Goriške Mohorjeve družbe ter knjižne zbirke Luč. V naslednjih letih so se bile zaplembe še pogostejše. 3. maja 1941 je bila matica na pritisk oblasti razpuščena, to pa je pomenilo konec slovenske založniške dejavnosti na Primorskem.

Uredniki[uredi | uredi kodo]

Andrej Pavlica (1919–1924), France Bevk in Damir Feigel (1924–1940).

Sodelavci[uredi | uredi kodo]

Signet[uredi | uredi kodo]

Signet ali založniško znamenje je logotip založb. Goriška matica je najprej uporabljala za signet krog s temno podlago in vanj vpisanima prepletenima začetnicama GM, kasneje pa je dobil znak romboidno obliko. Ohranjen je izviren lesorezni kliše drugega signeta, ki ga je ustvaril grafik Josip Srebrnič.

Lesorezni kliše signeta Goriške matice
Srebrničev signet

Viri[uredi | uredi kodo]

Zbornik Goriške matice ob 75-letnici ustanovitve. Nova Gorica: Goriški muzej, 1997. (COBISS)