Institut »Jožef Stefan«

Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak

Institut »Jožef Stefan« (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva. Sestavljen je iz odsekov (fizika, kemija, elektronika, ...), skupin in centrov (odličnosti, infrastrukturni, tehnološki, itd.).

Ime je institut dobil po priznanem slovenskem fiziku Jožefu Stefanu, po katerem se imenuje tudi Stefanov zakon o sevanju črnega telesa. Od skoraj 1000 zaposlenih je več kot 460 doktorjev znanosti. Trenutni direktor je profesor jedrske tehnike Leon Cizelj, ki je nasledil fizika Boštjana Zalarja.

IJS je soustanovitelj Univerze v Novi Gorici ter Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. Sodelujejo tudi z Univerzo v Ljubljani, Univerzo na Primorskem, Univerzo v Mariboru in Univerzo v Novi Gorici. Enkrat letno podeljujejo »zlati znak Jožefa Stefana« kot priznanje za znanstvenoraziskovalno delo. Tehnološki park IJS je prerastel v tehnološki park Ljubljana. Sodelujejo s 70 sorodnimi institucijami širom sveta.

Zgodovina

Inštitut je leta 1949 ustanovila Uprava državne varnosti (Jugoslavija) za raziskave atomskega orožja. Sprva je bil leta 1948 ustanovljen Jedrski inštitut Vinča v Beogradu, leta 1950 pa Inštitut Ruđer Bošković v Zagrebu in Institut Jožef Stefan kot inštitut za fiziko v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Poimenovan je po uglednem fiziku iz 19. stoletja Jožefu Stefanu, najbolj znanem po svojem delu o Stefan-Boltzmannovem zakonu sevanja črnega telesa.

Inštitut se je leta 1952 preimenoval v Fizični inštitut Jožef Stefan. Kmalu zatem je dobil betatron, elektronski mikroskop, in začel je delovati Van de Graaffov generator. Leta 1959 se je preimenoval v Jedrski inštitut Jožef Stefan, beseda Jedrski pa je bila leta 1969 opuščena. Leta 1992 je inštitut postal javni.

IJS se ukvarja s široko paleto področij znanstvenega in gospodarskega interesa. Po skoraj 60 letih znanstvenih dosežkov je inštitut postal del podobe Slovenije.

V zadnjih 60 letih je ustvaril številne pomembne institucije, kot so Univerza v Novi Gorici, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana in Tehnološki park Ljubljana.

Novembra 2000 je fizik Boštjan Zalar na mestu vodje inštituta nasledil profesorja robotike Jadrana Lenarčiča.

Leta 2021 je inštitut ustanovil Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco (IRCAI), ki ga podpira UNESCO.

Aprila 2025 je fizika Boštjana Zalarja na mestu vodje inštituta nasledil Leon Cizelj, strokovnjak za jedrsko tehnologijo.

Seznam raziskovalnih odsekov

• Elektronika in informacijske tehnologije
  • E1 Avtomatika, biokibernetika in robotika
  • E2 Sistemi in vodenje
  • E3 Umetna inteligenca
  • E5 Odprti sistemi in mreže
  • E6 Komunikacijski sistemi
  • E7 Računalniški sistemi
  • E8 Tehnologije znanja
  • E9 Inteligentni sistemi

• Fizika
  • F1 Teoretična fizika
  • F2 Fizika nizkih in srednjih energij
  • F3 Tanke plasti in površine
  • F4 Tehnologija površin in optoelektronika
  • F5 Fizika trdne snovi
  • F7 Kompleksne snovi
  • F8 Reaktorska fizika
  • F9 Eksperimentalna fizika osnovnih delcev

• Kemija in biokemija
  • B1 Biokemija, molekularna in strukturna biologija
  • B2 Molekularne in biomedicinske znanosti
  • B3 Biotehnologija
  • K1 Anorganska kemija in tehnologija
  • K3 Fizikalna in organska kemija
  • K5 Elektronska keramika
  • K6 Inženirska keramika
  • K7 Nanostrukturni materiali
  • K8 Sinteza materialov
  • K9 Raziskave sodobnih materialov
  • O2 Znanosti o okolju

• Reaktorski inženiring in energetika
  • R4 Reaktorska tehnika

• Centri
  • CEM Center za elektronsko mikroskopijo
  • CEU Center za energetsko učinkovitost
  • CMI Center za mrežno infrastrukturo
  • CT3 Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij
  • ICJT Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča
  • RIC Reaktorski infrastrukturni center
  • ZIC Znanstvenoinformacijski center - knjižnica
  • CTT Center za prenos tehnologij in inovacij

Kampusi

Inštitut ima prostore na dveh lokacijah. Glavni prostori in sedež so na Jamovi 39 v Ljubljani, druga lokacija pa je Reaktorski center inštituta Podgorica, ki se nahaja v Brinju pri Ljubljani.

Raziskovalni reaktor

V Reaktorskem centru inštituta v Podgorici se nahaja raziskovalni reaktor bazenskega tipa. Reaktor General Atomics TRIGA Mark II ima nazivno toplotno moč 250 kW. Reaktor je bil prvič licenciran leta 1966 in naj bi deloval vsaj do tridesetih let 21. stoletja.

Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov Slovenije se nahaja v reaktorskem objektu inštituta. Ta objekt se uporablja za shranjevanje nizko- in srednjeradioaktivnih trdnih odpadkov iz Reaktorskega centra v Podgorici in drugih manjših proizvajalcev odpadkov zunaj inštituta, kot so medicinske, raziskovalne in industrijske aplikacije ionizirajočega sevanja.

Glej tudi

• Informacijska družba (konferenca)
• Defender (projekt)

Zunanje povezave

• Institut »Jožef Stefan« – uradno spletno mesto
• Nagrajenci zlatega znaka Instituta »Jožef Stefan« – predstavitve nagrajencev