Metod Trobec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Metod Trobec
Metod Trobec.jpg
Metod Trobec
Rojstvo 6. julij 1948({{padleft:1948|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Smrt 30. maj 2006({{padleft:2006|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (57 let)


Metod Trobec, slovenski morilec, * 6. junij 1948, Planina nad Horjulom; † 30. maj 2006, Dob pri Mirni.

Večkratni morilec in posiljevalec je do smrti prestajal zaporno kazen v ZIKZ Dob, kjer je storil samomor.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Metod Trobec je bil rojen kot nezakonski otrok, odraščal pa je pod skrbstvom matere. Pri 14. letih naj bi po nekaterih navedbah požgal sosedovo seno in pri 18. ukradel moped. Po odsluženem vojaškem roku je sprva delal pri Jugoslovanskih železnicah, nato pa je odšel v ZR Nemčijo. Leta 1974 se je vrnil v domovino in se istega leta poročil z 21 let starejšo Štefko K. Bivša žena se je kasneje spominjala, da ga je videla, kako je trpinčil psa. Tudi do nje je bil grob in se kmalu zatem vrnil h kriminalu. Storil je več ropov, tatvin in goljufij, nakar je bil obsojen na trinajst mesecev zaporne kazni. Takrat so prvič opazili znake psihične nestabilnosti. V Psihiatrični bolnišnici Polje so ga zdravili tudi z elektrošoki, nakar so ga proglasili za zdravega in izpustili, kljub temu da je bil označen kot psihopat. Tudi po vrnitvi na prostost so ga pestile težave: njegov zakon se je končal z ločitvijo, zapadel je v alkoholizem in spet začel krasti.

Leta 1978 je na svojem domu v Dolenji vasi posilil in umoril vsaj 5 žensk, in sicer 18-letno Vido Markovič, 52-letno Marjano Cankar, 20-letno Urško Brečko, 42-letno Ano Plevnik in 35-letno Zorko Nikolič, pozneje pa je priznal še umor 36-letne Olge Pajič. Vse je zadavil in nato sežgal v krušni peči. Njegovi zločini so prišli na plan šele, ko je leta 1979 poskušal oropati nemškega turista. Le-ta si je zapomnil registrsko številko njegovega avtomobila; pri posredovanju je milica (naziv takratne policije) odkrila večje število ukradenih predmetov. V teku preiskave so preiskali tudi njegov drugi dom v Dolenji vasi, kjer so našli zoglenele ostanke človeških teles.

Kot zadnji v zgodovini Slovenije je bil obsojen na smrtno kazen. Po pritožbi na Vrhovno sodišče Slovenije mu je le-to spremenilo kazen v takratno najvišjo zaporno kazen - dvajset let. Med prestajanjem kazni pa je dvakrat (maja 1988 in 28. avgusta 1992) poskušal umoriti sojetnika, za kar je bil obsojen na enotno kazen 15 let zapora. Njegova kazen bi se iztekla leta 2014, a je prej v zaporu storil samomor z obešenjem. Domneva se, da je bil povod za to dejanje predhodna smrt njegove matere (umrla v marcu 2006) in zaradi napredujočega raka na prostati. V času pred samomorom je kazal znake antisocialnega vedenja (odklanjal stike, bil agresiven, zavračal zdravljenje, ...), kar pa je že večkrat storil.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]