Barbara rov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Barbara rov je ime opuščenega rova, ki je del rudnika Huda jama pri Laškem. Rov je postal širše znan marca 2009 ob odkritju množičnega grobišča.

Vhod v Barbara-rov leta 2009

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Opuščeni rudniški rov so zaprli že leta 1942, po koncu druge svetovne vojne pa so maja[navedi vir] 1945 v rovu pobili in zakopali večje število ujetnikov. O grobišču v Barbara rovu pri Hudi jami, ki je del opuščenega premogovnika Laško, se je govorilo vse čas po vojni, vendar ni nihče uradno vedel, kaj je tam v resnici.

Tudi Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki v različnih zasedbah deluje že od leta 1990, je večkrat opozarjala, da je tam grobišče. Dr. Tone Ferenc, mlajši, je za to grobišče v Evidenci prikritih vojnih grobišč v letu 2002 navedel naslednji sestavek: "V opuščenem rudarskem jašku Sv. Barbare naj bi bilo pokopano neugotovljeno število vojnih ujetnikov. O statusu žrtev ni natančnejših podatkov. Po predvidevanjih so med žrtvami večinoma pripadniki slovenskih domobranskih in ustaških formacij. Pripeljani naj bi bili iz taborišča v Teharjih in usmrčeni junija 1945. leta. Poboji naj bi bili izvršeni v samem rudniku, oziroma neposredno ob in v obeh jaških.

Začetek dejavnosti[uredi | uredi kodo]

Avgusta 2008 so rov pričeli raziskovati v okviru dejavnosti Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč; želeli so preveriti, če držijo govorice o povojnem grobišču. Po ukinitvi komisije je raziskovanje rova potekalo pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije pod vodstvom Mitje Ferenca in Jožeta Dežmana. Šele 3. marca 2009 jim je uspelo doseči rov, potem ko so morali odstraniti vse umetno postavljene pregrade in zidove.[1]

Odkritje grobišča[uredi | uredi kodo]

Naslednji dan so si prizorišče ogledali: vodja sektorja za vojna grobišča Marko Štrovs, generalna državna tožilka Barbara Brezigar, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Pavle Jamnik in sodni izvedenec Jože Balažic (Inštitut za sodno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani[2]).[3] Po takratnih ocenah Štrovsa in Balažica so v do takrat odkritem delu našli med 200 in 300 odraslih trupel.[4] Neočiščen pa je še del rova in dva jaška, kjer naj bi se nahaja večina žrtev.

O statusu in narodnosti konec maja ali v začetku junija pomorjenih žrtev so viri nezanesljivi in nasprotujoči. Med žrtvami naj bi bili večinoma pripadniki slovenskega domobranstva, pripeljani iz Teharij oziroma hrvaški domobrani in ustaši ter morda tudi civilisti zajeti v bližini ali pripeljani iz enega od zbirnih taborišč v Celju.

Opis Barbara rova[uredi | uredi kodo]

Kovinska vrata zapirajo vhod v horizontalni rov, ki se po 330 m razcepi. V levem kraku se po 50 m nahaja prva od štirih betonskih pregrad, ki so preprečuvale dostop do grobišča. Od pregrade dalje je rov dolg še 150 metrov. Strokovnjaki menijo, da je neprehodnih in zasutih le okoli 35 m rova. Grobišče naj bi bilo na koncu rova v enem ali obeh jaških, ki se poševno spuščata v globino od 40 do 50 m. Široka sta 2 m, dolga pa 3 m. Zaradi premajhnih količin premoga so ju opustili še pred 2. svetovno vojno.

Potek raziskovanja[uredi | uredi kodo]

V začetku februarja 2008 je bil na mesto vodje službe za vojna grobišča premeščen Marko Štrovs, ki je bil prej državni sekretar MDDSZ. Takoj potem se je začelo intenzivno delo za odkritje resnice o pobojih v Barbarinem rovu. Februarja 2008 je Rudnik Trbovlje Hrastnik po naročilu ministrstva pripravil elaborat o možnostih za dostop do grobišča v Barbarinem rovu. Potem so tekli razgovori z rudarskimi in okoljskimi oblastmi, ki so postavljale vrsto ovir, ki so preprečevale začetek del. Ne glede na to, je bila dne 24. julija 2008 prebita zidana zapora, ki je prej 64 let zapirala stranski rov, ki je peljal proti grobišču. To je bilo izvedeno kot reševalna akcija, saj se je le na ta način dalo prebiti birokratske ovire. Po prebitju zapornega zidu je bilo ugotovljeno, da je rov za zidom do stropa zasut z jalovino. Ministrstvo je potem za izvajalca del izbralo RTH, ki je do 3.3.2009 prebil 100,2 metrov različnih preprek, kot so bila nasutje z jalovino, z glino, dve debeli betonski pregradi, debela opečna pregrada. Pri izvajanju del je prišlo do prekinitve od septembra do decembra 2008, ker je takratna ministrica z liste NSi odklonila podpis javnega naročila za nadaljevanje del. Ta zastoj je odpravil šele novi minister za delo dr. Svetlik v začetku decembra 2008, angažirali pa so se tudi ministrica za kulturo, minister za finance in direktor Muzeja novejše zgodovine, dr. Dežman.

RTH je prebil vse zapore že do 24. februarja 2009, vendar je bilo takrat ugotovljeno, da je v odprtem nadaljevanju rova preveč ogljikovega dioksida, zato je bilo treba počakati, da se je rov prezračil. 3. marca 2009 je šla v rov ekipa v sestavi: Štrovs iz MDDSZ, dr. Ferenc, ki po avtorski pogodbi z MDDSZ opravlja evidentiranje vojnih grobišč, Jamnik, ki na Policiji vodi akcijo Sprava, kriminalisti iz PU Celje in odgovorni šefi iz RTH. Ta skupina je najprej naletela na množico čevljev, ki so prekrivali tla rova vse do prvega jaška. Rov je bil pri jašku zasut z materialom, ki se je vdrl iz rova, ki leži pravokotno na smer glavnega rova. Ekipa je šla preko tega nasutja in 10 metrov naprej v rovu našla množico trupel, ki so prekrivala celotno širino rova in so segala do drugega plazu približno 20 metrov naprej.

Preiskava[uredi | uredi kodo]

Takoj po odkritju je prostor, kjer so bila najdena trupla, policija zavarovala kot kraj vojnega zločina. Pristojni preiskovalni sodnik iz Celja je odredil preiskavo. Potem so bili v Barbarinem rovu kriminalisti, ki so iskali dokaze. za njimi pa so prišli v jamo izvedenci sodne medicine, ki so preiskali vsa trupla in jih prmestili na ustrezne prostore drugje v jamskem sistemu Barbarinega rova. 13. marca 2009 so delo končali kriminalisti, ki so prepustili rov sodnim forenzikom.[5]

9. marca so policisti opravili protibombni pregled prizorišča in s tem omogočili nadaljnjo preiskavo grobišča.[6] Isti dan sta prizorišče obiskali delegaciji Vlade Slovenije (predstavljala jo je Anja Kopač Mrak, državna sekretarka na MDDSZRS) in Vlade Hrvaške (predstavljala jo je Jadranka Kosor, podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za družino, branitelje in medgeneracijsko solidarnost).[7]

Iz rova svete Barbare pri so do zdaj prekopali posmrtne ostanke okoli 800 žrtev, po ocenah jih na prekop iz jaška čaka še okoli 2.000. V rovu se najverjetneje nahajajo tudi trupla 30 deklet.[8]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Barbara rov 46°9′31.46″N, 15°11′10.28″E