Jože Dežman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jože DEžman
Rojstvo: 26. september 1955
Lesce
Narodnost: Zastava Slovenije slovenska
Področje: zgodovina
Ustanova: Gorenjski muzej Kranj, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Alma mater: Univerza v Ljubljani
Poznan po: preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne

Jože Dežman, slovenski zgodovinar, muzealec in publicist, * 26. september 1955, Lesce.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Diplomiral je 1997 na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 1979 se je zaposlil v Gorenjskem muzeju v Kranju, od 2000 kot muzejski svetovalec. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine posvetil še antropologiji, muzeologiji in muzejski kritiki. V slovenskiem zgodovinopisju je odpiral nove predmete obravnavanj, predvsem iz zgodovine 2. svetovne vojne kot so: okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obdelava žrtev vojne, mobiliziranci v nemško vojsko, državljanska vojna na naših tleh, kritika t.i. partizanskega načina pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto prispevkov v strokovnem in dnevnem časopisju. Med leti 1993-2000 je urejal Borec.[1]

Bil je direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Leta 2012 je bil imenovan za direktorja Arhiva Republike Slovenije.

Njegov stric je bil Anton Dežman-Tonček.

Bigliografija[uredi | uredi kodo]

  • Bohinjski zbornik (COBISS)
  • Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945) (COBISS)
  • Diskusija (COBISS)
  • Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008(COBISS)
  • Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Enciklopedija Slovenije. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]