Portal:Literatura

*Jezik in slovstvo*
	Naslovnica 6. številke 54. letnika (2009)
Urednik	Marko Stabej
Kategorije	Strokovna slovenistična revija
Pogostost izdajanja	6-krat letno
Izdajatelj	Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
Prva izdaja	1955
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Spletna stran	Jezik in slovstvo

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Jezik in slovstvo (1955–) je osrednja strokovna slovenistična revija, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi. Na voljo je tudi v spletni obliki.

Jezik in slovstvo začne izhajati kot glasilo Slavističnega društva Slovenije. V uvodniku so uredniki poudarili, da gre za poljudno revijo, ki ni namenjena le ozkemu krogu znanstvenikov, slovenistov, prevajalcev, književnikov, novinarjev. Prvi letnik je imel deset, vsi naslednji pa osem številk. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.

Friedrich Wilhelm Christian Karl Ferdinand Freiherr von Humboldt, jezikoslovec, prevajalec, filozof, vladni funkcionar, diplomat in šolski reformator, spada med najvplivnejše osebnosti v nemški kulturni zgodovini, zlasti kot ustanovitelj Humboldtove univerze v Berlinu in pruskega izobraževalega sistema, ki je bil kasneje uporabljen kot model za izobraževalne sisteme v drugih državah.

Wilhelm von Humboldt in njegov mlajši brat Alexander von Humboldt sta odraščala v bogati berlinski družini. Oče je bil oficir pruske vojske, mati pa bogata plemkinja. Po očetovi zgodnji smrti je mati najela najboljše domače učitelje. Wilhelm je že pri trinajstih letih govoril tekoče grščino, latinščino in francoščino ter bil seznanjen s ključnimi avtorji literature. Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

Bilo je leta 1475. proti koncu kimovca. Jesen je bila nenavadno lepa in rodovitna.

Po krasnih gričih ponkviške fare na Štajerskem se razlega veselo petje, ker ravno je čas tergatvi, in vsi se veselé sladkega grozdja, kojega jim je tersje tako obilo rodilo.

Pa vse svetno veselje je minljivo; tudi Ponkvičanje se niso dolgo radovali svoje sreče. Kakor strela iz jasnega neba dojde strašna novica, da so Turci zopet v slovensko debelo priderli, in da se, prekoračivši Kranjsko, skoz Koroško blizajo štajerski deželi.

(Žalostna vernitev: Pripovedka iz turških bojev, Slovenski glasnik 1864)

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Ženska literatura ali ženska književnost (tudi ženska pisava) je leposlovje, ki jo pišejo ženske ali pa so v ospredju ženski liki.

Nastanek in razvoj

V 18. stoletju je s terminom ženska literatura mišljena predvsem literatura za ženske, pri čemer so jo le včasih ženske tudi pisale kot tolerirane izjeme v okviru patriarhalne družbe. Od razsvetljenstva dalje so bile ženske pomembno literarno občinstvo. Ker je zaradi šablonskega izraza (doktorski roman, ljubezenski roman) veljala za trivialno, ni bila predmet znanstvenega opazovanja. Feministično razpoložene avtorice in raziskovalke izraza ženska literatura ne marajo, češ da je literatura lahko samo dobra ali slaba, ne pa moška ali ženska. Razlik med moškim in ženskim načinom pisanja vendarle ne moremo zanikati, saj jih pokaže že statistična besedilna analiza, ki z 80-odstotno verjetnostjo določi spol avtorja pojubnega besedila. Več ...

Arhiv

uredi

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

uredi

Ostali projekti