Pojdi na vsebino

Makedonščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Makedonščina
македонски јазик
makedonski jazik
Izgovarjavamaˈkɛdɔnski jazik
Materni jezikMakedonija, Bolgarija, Albanija,[1][2] Grčija, Srbija, makedonska diaspora
PodročjeBalkanski polotok
EtničnostMakedonci
Št. maternih
govorcev
(2–2,5 milijonov cited 1986–1998)[3]
Pisavacirilica (makedonska abeceda)
makedonska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Severna Makedonija
Priznani manjšinski
jezik
RegulatorInštitut za makedonščino "Krste Misirkov" na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju
Jezikovne oznake
ISO 639-1mk
ISO 639-2mac (B)
mkd (T)
ISO 639-3mkd
Glottologmace1250
Linguasphere53-AAA-ha (del 53-AAA-h)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Makedonščina (македонски јазик, translit. makedonski jazik, izgovorjava [maˈkɛdɔnski ˈjazik] (poslušaj)) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa). Makedonščina je materni jezik več kot dvema milijonoma ljudi, razen tega jo za vsakodnevno rabo uporablja tudi okoli 300.000 ljudi, v glavnem Albancev in Turkov.[7]

Klasifikacija in sorodni jeziki

[uredi | uredi kodo]
Language-tree graph
Uvrstitev makedonščine v balto-slovansko vejo indoevropske jezikovne družine

Makedonski jezik razvojno sodi v vzhodno skupino južnoslovanske veje slovanskih jezikov v širši indoevropski jezikovni družini. V tej skupini sta tudi bolgarščina in izumrla staro cerkvena slovanščina. Nekateri avtorji v to skupino uvrščajo tudi torlaška narečja. Najbližji sorodnik makedonščine je bolgarščina, sledita ji srbohrvaščina in slovenščina, pri čemer je slovenščina od makedonščine genetsko bolj oddaljena.[8] Skupaj južnoslovanski jeziki tvorijo narečni kontinuum.[9]

Makedonščina deli določene jezikovne lastnosti z drugimi jeziki Balkanske jezikovne zveze (nemško: Sprachbund), ki imajo skupne tipološke, slovnične in leksične značilnosti. Te značilnosti niso posledica genetske bližine, ampak so posledica dolgotrajnih jezikovnih stikov in vplivov med narodi, ki živijo v bližini.[10] Zaradi zgodovinskih interakcij in kulturnih izmenjav med govorci različnih jezikov v regiji, kot so grščina, aromuščina, albanščina in romščina, je makedonščina razvila podobnosti z drugimi jeziki te skupine.[10]

Makedonščina in bolgarščina se razlikujeta od preostalih južnoslovanskih jezikov v tem, da ne uporabljata samostalniških sklonov, razen vokativa. Prav tako sta ta dva jezika izgubila nedoločnik.[11] Makedonščina in bolgarščina sta izjemi med slovanskimi jeziki, saj vsebujeta določne člene, ki se v drugih slovanskih jezikih ne pojavljajo. Standardna bolgarščina uporablja samo en določni člen, medtem ko makedonščina in nekatera jugovzhodna bolgarska narečja[12] uporabljajo sistem treh deiktičnih členov: osebnih, prostorskih in časovnih). Praslovanski perfekt se je v makedonščini in bolgarščini oblikovno (formalno) z delno izjemo tretje osebe ohranil, pomensko (semantično) pa je doživel korenite pomenske spremembe, natančneje širjenje pomena. V obeh jezikih namreč izraža t. i. pripovednost (renarativnost) o dogajanju v preteklosti.[13]

Chambers in Trudgill poudarjata, da razlikovanje med bolgarščino in makedonščino kot ločenima jezikoma, ni mogoče rešiti zgolj na jezikoslovni osnovi, temveč je treba upoštevati sociolingvistične dejavnike, kot so etnična in jezikovna identiteta govorca.[14] To stališče podpira tudi Jouko Lindstedt, ki meni, da bi, če bi bilo mogoče razlikovati med jezikoma samo na podlagi jezikovnih lastnosti, bi refleks trdega jera (zvoka, ki se pojavlja v slovanskih jezikih) služil kot kriterij za določanje meje med bolgarščino in makedonščino.[15][16]

Trudgill opredeljuje slovanska narečja, ki se govorijo v vzhodnem delu grške Makedonije, kot del bolgarskega jezikovnega območja. Druga slovanska narečja v Grčiji pa klasificira kot makedonske.[17] Riki van Boeschoten opisuje[18], da narečja v različnih delih grške Makedonije kažejo različne stopnje sorodnosti z bolgarščino in makedonščino. Narečja v vzhodnem delu grške Makedonije (okoli mest Serez in Drama) so bližja bolgarščini. V zahodnem delu grške Makedonije (okoli mest Florina in Kastoria) so narečja bližje makedonščini. Narečja v centralnih območjih (Edesa in Soluna), pa ležijo nekje vmes.[19][20]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Krste Petkov Misirkov ( na sliki ) je v knjigi Za makedonckite raboti, ki je izšla leta 1903, prvi orisal posebnost makedonskega jezika.

Slovani, ki so prišli na Balkanu v 6. stoletju so s seboj prinesli svoja lastna narečja. Za komunikacijo z drugimi so uporabljali različne jezikovne oblike.[21] »Kanonično« starocerkvenoslovansko obdobje razvoja makedonščine se je začelo v 9. stoletju in je trajalo do prve polovice 11. stoletja. V tem obdobju so prevajali grška verska besedila.[22][23][24] Makedonska različica stare cerkvene slovanščine se je v tem obdobju pojavila tudi v Bolgarskem cesarstvu in se je tako imenovala zaradi vpliva Ohridske literarne šole.[25] Proti koncu 13. stoletja se je vpliv srbščine povečal, ko je Srbija širila svoje meje proti jugu.[26] V petih stoletjih osmanske vladavine, od 15. do 20. stoletja, je narečje, ki se je govorilo na ozemlju današnje Severne Makedonije, doživelo gramatične in jezikovne spremembe, ki so makedonščino opredelile kot člana Balkanskega sprachbunda.[27] Zaradi interakcije z osmanskimi Turki v tem obdobju so se v makedonščino uvedle številne turške izposojenke.[28]

V drugi polovici 18. stoletja je prišlo do vzpona sodobne knjižne makedonščine s pisno rabo so začeli makedonska narečja standardizirati kot del širšega procesa oblikovanja knjižnega jezika. V tem času so mnogi pisatelji ta narečja imenovali »bolgarska«.[27] V prvi polovici 19. stoletja se je med južnoslovanskimi ljudstvi v Osmanskem cesarstvu razmahnil nacionalizem.[29] V tem obdobju so nacionalistične težnje vključevale tudi ideje o skupni cerkvi za bolgarske in makedonske Slovane, ki bi uporabljala skupni sodobni makedonsko-bolgarski knjižni standard.[30]

V obdobju med 1840 in 1870 so se pojavili konflikti, kateri dialekti bi morali tvoriti osnove skupnega jezika, imenovanega preprosto »bolgarski«. Pojavila sta se dva nasprotujoča si pogleda.[28] Ena od ideologij je bila ustvariti bolgarski knjižni jezik na osnovi makedonskih narečij, vendar so bolgarski kodifikatorji takšne predloge zavrnili.[27] V tem obdobju je bila v Makedoniji napisana poezija, ki je vključevala uporabo struškega narečja z elementi ruščine.[31] Učbeniki so uporabljali bodisi govorjene narečne oblike jezika ali mešanico makedonsko-bolgarskega jezika.[32] Kasneje so se pojavili zagovorniki ideje o uporabi ločenega makedonskega jezika.[33]

Knjiga Krsteta Petkova Misirkova Za makedonckite raboti (O makedonskih zadevah), ki je izšla leta 1903, je bila prvi poskus formalizacije ločenega knjižnega jezika.[34] Njegova knjiga je bila prvi sistematični poskus, da bi makedonska narečja združil v enoten knjižni jezik. Misirkov ni samo združil narečij, ampak je tudi razvil slovnična pravila za jezik in zagovarjal njegovo uporabo v šolah. Izbral je prilepsko-bitolski narečje kot osnovo za standardizacijo makedonskega knjižnega jezika; ta ideja pa ni bila sprejeta vse do 1940-ih.[27] 2. avgusta 1944 je bila na prvem zasedanju Antifašističnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije (ASNOM) makedonščina razglašena za uradni jezik.[27] S tem je kot zadnji med večjimi slovanskimi jeziki dosegel standardno knjižno obliko.[35] Kot tak je makedonščina postala eden od treh uradnih jezikov Jugoslavije od leta 1945 vse do razpada države leta 1991.[36]

Slovnica

[uredi | uredi kodo]

Makedonščina ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale slovanske jezike. Med drugim pozna določno obliko samostalnikov in pridevnikov, ki je tvorjena s sufiksiranim določnim členom: končnica »-от« za moški (od slovanskega zaimka »-тъ«) in »-тa« za ženski spol. Npr. določna oblika samostalnika žena je ženata, kjer končnica -ta predstavlja določni člen, ki funkcionira podobno kot člen »-(e)n«/»-(e)t« v danščini (primer kvindekvinden). Samostalniki in pridevniki se večinoma ne sklanjajo.[7]

Pisava

[uredi | uredi kodo]

Makedonščina se zapisuje v prilagojeni obliki cirilice.

Velika črka Mala črka izgovorjava
А а a
Б б b
В в v
Г г g
Д д d
Ѓ ѓ đ
Е е e
Ж ж ž
З з z
Ѕ ѕ dz
И и i
Ј ј j
К к k
Л л l
Љ љ lj
М м m
Н н n
Њ њ nj
О о o
П п p
Р р r
С с s
Т т t
Ќ ќ ć
У у u
Ф ф f
Х х h
Ц ц c
Ч ч č
Џ џ
Ш ш š

Število govorcev

[uredi | uredi kodo]

Število Makedonsko govorečih ljudi je zelo sporno. Makedonski sosedi Srbija in Albanija sta priznali makedonščino kot jezik manjšine, vendar pa tega še ne priznavata Bolgarija in Grčija. Po zadnjih ugotovitvah je število govorcev makedonščine naslednje:

Država Število
Makedonija 1.700.000[37]
Albanija 4.697[38]
Bolgarija 5.071[39]
Grčija 180.180 [40]
Srbija 14.355[41]
Preostali Balkanski prostor 15.939[42]
Kanada 37.055[43]
Australija 71.994[44]
Nemčija 62.295[45]
Italija 50.000[46]
ZDA 45.000[47]
Švica 6.415[48]
Preostali svet 101.600[49]
Skupaj 2.289.904

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Macedonian language on Britannica
  2. Ethnologue report for Macedonian
  3. Čeprav natančno število govorcev ni znano, so bile omenjene številke med 2,1 milijona (po podatkih Ethnologue) in 2,5 milijona (Topolinjska (1998)). Splošno akademsko soglasje je, da je približno 2 milijona govorcev makedonščine, ob upoštevanju, da je »težko določiti skupno število govorcev makedonščine zaradi uradnih politik sosednjih balkanskih držav in narave emigracije.« Friedman (1985:?).
  4. »European Charter for Regional or Minority Languages«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. maja 2012. Pridobljeno 10. novembra 2013.
  5. Macedonian language, official in Dužine and Jabuka
  6. http://www.isria.com/pages/22_June_2011_99.php
  7. 7,0 7,1 Koneski Blaže - Istorija na Makedonskiot jazik (Skopje, 1996: ISBN 9989-30-124-7)
  8. Friedman, Garry & Rubino 2001, str. 435.
  9. Dedaić & Mišković-Luković 2010, str. Predloga:Pn.
  10. 10,0 10,1 Topolinjska 1998, str. 6.
  11. Fortson 2009, str. 431.
  12. Comrie & Corbett 2002, str. 245.
  13. Šekli, Matej (2018). »Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov«. Linguistica & philologica. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. str. 54. ISBN 978-961-05-0137-4. ISSN 1854-2956. Pridobljeno 7. maja 2024.
  14. Chambers, J.K.; Trudgill, Peter (1998), Dialectology (2nd ed., Cambridge Textbooks in Linguistics), Cambridge: Cambridge University Press, str. 169–170, doi:10.1017/CBO9780511805103, ISBN 9780521593786
  15. Tomasz Kamusella, Motoki Nomachi, Catherine Gibson as ed., The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders, Springer, 2016; ISBN 1137348399, p. 436.
  16. Lindstedt, Jouko (2016). »Conflicting Nationalist Discourses in the Balkan Slavic Language Area«. The Palgrave Handbook of Slavic Languages, Identities and Borders. str. 429–447. doi:10.1007/978-1-137-34839-5_21. ISBN 978-1-349-57703-3. Makedonska dialektologija... obravnava dialekte jugozahodne Bolgarije kot makedonske, kljub pomanjkanju široke makedonske nacionalne zavesti na tem območju. Standardni zemljevid je zagotovil Vidoeski (1998: 32). Brezplodno bi bilo povedati običajnemu prebivalcu makedonske prestolnice, Skopje, da dejansko govorijo bolgarsko. Enako nekoristno bi bilo povedati prebivalcem jugozahodnega bolgarskega mesta Blagoevgrad, da (ali vsaj njihovi rojaki na podeželju), da 'v resnici' ne govorijo bolgarsko, ampak makedonsko. Z drugimi besedami, ne glede na strukturne in jezikovne argumente, ki jih navajajo večina bolgarskih dialektologov, kot tudi njihovi makedonski kolegi, ignorirajo eno bistveno dejstvo – dejanska jezikovna samoidentifikacija ljudi, ki živijo v določenih regijah, ne sovpada vedno z nacionalističnimi idejami ali politikami, ki so sprejete na državni ali regionalni ravni. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |chapterurl= (predlagano je |chapter-url=) (pomoč)
  17. Trudgill P., 2000, "Greece and European Turkey: From Religious to Linguistic Identity". In: Stephen Barbour and Cathie Carmichael (eds.), Language and Nationalism in Europe, Oxford : Oxford University Press, p.259.
  18. Riki van Boeschoten is a retired professor of the University of Thessaly and director of the Laboratory of Social Anthropology and the Oral History Archive dialects in eastern Greek Macedonia. Riki van Boeschoten - My CV. , Her work (2013)
  19. Boeschoten, Riki van (1993): Minority Languages in Northern Greece. Study Visit to Florina, Aridea, (Poročilo Evropske komisije, Bruselj) »Zahodno narečje se uporablja v Florini in Kastoriji ter je najbližji jeziku, ki se uporablja severno od meje. Vzhodno narečje se uporablja na območjih Serez in Drame ter je najbližji bolgarščini. Osrednje narečje se uporablja na območju med Edeso in Solunom in predstavlja vmesni dialekt.«
  20. Ioannidou, Alexandra (1999). Questions on the Slavic Dialects of Greek Macedonia. Ars Philologica: Festschrift für Baldur Panzer zum 65. Geburstag. Karsten Grünberg, Wilfried Potthoff. Athens: Peterlang. str. 59, 63. ISBN 9783631350652. In Septembra 1993 je Evropska komisija financirala in objavila zanimivo poročilo Rikija van Boeschotena z naslovom "Minority Languages in Northern Greece" (Manjšinski jeziki v severni Grčiji), v katerem je omenjen obstoj »makedonskega jezik« v Grčiji. Opis tega jezika je poenostavljen in nikakor ne odraža jezikovne realnosti; namesto tega odraža željo, da bi dialekte razdelili na geografska (tj. politična) območja. Glede na to poročilo grški Slovanofoni govorijo »makedonski« jezik, ki spada v skupino »bolgarsko-makedonskih« jezikov in je razdeljen na tri glavne dialekte (zahodni, osrednji in vzhodni) - teorija, ki nima dejanske podlage.
  21. Usikova 2005, str. 103.
  22. Spasov, Ljudmil (2007). »Периодизација на историјата на македонскиот писмен јазик и неговата стандардизација во дваесеттиот век« [Periodization of the history of the Macedonian literary language and its standardization in the twentieth century]. Filološki Studii (v makedonščini). Skopje: St. Cyril and Methodius University. 5 (1): 229–235. ISSN 1857-6060.
  23. Koneski, Blazhe (1967). Историја на македонскиот јазик [History of the Macedonian Language] (v makedonščini). Skopje: Kultura.
  24. »Slavic languages«. Encyclopædia Britannica Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  25. Lunt 2001, str. 4.
  26. Vidoeski 1999, str. 12.
  27. 27,0 27,1 27,2 27,3 27,4 Friedman, Garry & Rubino 2001, str. 436.
  28. 28,0 28,1 Friedman, Garry & Rubino 2001, str. 438.
  29. Kramer 1999, str. 234.
  30. Kramer 1999, str. 235.
  31. Usikova 2005, str. 106.
  32. Nihtinen 1999, str. 51.
  33. Nihtinen 1999, str. 47.
  34. Kramer 1999, str. 236.
  35. »Slavic languages«. Encyclopædia Britannica Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. junija 2020. Pridobljeno 18. marca 2020.
  36. »Повелба за македонскиот јазик« [Charter for the Macedonian language] (PDF) (v makedonščini). Skopje: Macedonian Academy of Sciences and Arts. 3. december 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. avgusta 2022. Pridobljeno 18. marca 2020.
  37. www.stat.gov.mk
  38. »1989 census« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. oktobra 2012. Pridobljeno 3. septembra 2008.
  39. Преброяване 2001 - Окончателни резултати - Население към 01.03.2001 г. по области и етническа група
  40. ethnologue
  41. »arhivska kopija« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 5. februarja 2009. Pridobljeno 3. septembra 2008.
  42. A combination of Balkan Censuses: [1], [2],2005 census Arhivirano 2016-03-03 na Wayback Machine., 2003 Census Arhivirano 2008-11-18 na Wayback Machine. and[https://web.archive.org/web/20170426055815/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=7 Arhivirano 2017-04-26 na Wayback Machine.
  43. »Ethnic Origin (247), Single and Multiple Ethnic Origin Responses (3) and Sex (3) for the Population of Canada, Provinces, Territories, Census Metropolitan Areas and Census Agglomerations, 2006 Census - 20 % Sample Data«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2009. Pridobljeno 3. septembra 2008.
  44. [www.abs.gov.au]
  45. 2006 figures
  46. http://www.mfa.gov.mk//Upload/ContentManagement/Files/Broj%20na%20makedonski%20iselenici%20vo%20svetot.doc Estimate from the MFA
  47. »American FactFinder«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2008. Pridobljeno 3. septembra 2008.
  48. LINGUISTIQUE 2637
  49. Estimate from the MFA

Sklici

[uredi | uredi kodo]
Knjige
Časopisni članki

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]