Makedonska arhitektura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Flag of the Republic of Macedonia 1992-1995.svg

MAKEDONCI
Članki, povezani z Makedonci

Kultura
Jezik · Književnost · Umetnost
Glasba · Film · Ples
Noša · Kuhinja · Arhitektura
Simboli

Naseljenost
Makedonija · Albanija · Bolgarija
Grčija · Srbija · Diaspora

Veroizpovedi
Makedonsko Pravoslavje
Rimokatolištvo · Grško Katolištvo
Islam · Protestantstvo

Zgodovina

Makedonska arhitektura je izražena z osnovnimi naravnimi materiali, kot sta les in kamen, ter vezana na okolico in njene lastnosti.[1][2][3]

Makedonska hiša[uredi | uredi kodo]

Modernejša klasična hiša-Ohrid
Ohridska ulica - Sokak

Makedonska hiša je zaradi visokega potresnega območja in dragih zemljiških parcel v Makedoniji ekonomično grajena z lesom in kamnom ter glino in trstiko. Spodnji pritlični del je polkletno grajen v celoti s kamnom, ki se na vsak meter podpira na lesene tramove. Vsako naslednje nadstropje je v obsegu večje od prejšnjega in je grajeno s kamnom, trstiko in glino. Notranjost je praviloma prepleskana in poslikana, medtem ko so stropi oblečeni v les z raznimi izrezljanimi okraski. Vsaka hiša ima praviloma tudi balkon (čardak). Oblike hiš so največkrat kockaste ali pravokotne, z značilnim kamnitim pritličjem in belimo obarvanimi nadstropji, ki imajo okrašene robove in okna z lesenimi letvami. Največ klasičnih makedonskih hiš je ohranjenih v Ohridu, Kratovu, Štipu in Kruševu. Ohridsko staro mestno jedro je tudi zaščiteno pod okriljem UNESKA.[1][4]

Makedonski gradovi in mesta[uredi | uredi kodo]

Pogled z Štipskega Isarja

Ostanki makedonskih gradov so vidni skoraj v vsakem večjem mestu. V 9. stoletju so že bila razvita slovanska mesta, ki so v času carja Samuela predstavljala resno oviro Bizantinskemu imperiju, to so bila mesta Voden (Edessa), Kostur (Kastoria), Pelagonija, Ohrid, Prilep, Ser (Serres), Skopje, Štip in druga. Mesto se je delilo na zgornji in spodnji del, v zgornjem delu so prebivali plemiči in pomembnejši ljudje, v spodnjem pa nižji razredi ljudi. Zgornji del mesta je imel utrdbo za varovanje, spodnji pa samo obzidje okoli celotnega mesta. Gradovi, oziroma trdnjave, so bile grajene na visoko ležečih položajih, tako da je bil dostop do njih težko dostopen zaradi lege pokrajine, obenem pa so lahko nadzirali prehode. Obzidja so bila masivno grajena s kamnom in lesom, s številnimi vrati. Danes najbolje ohranjena so, Samuelova utrdba v Ohridu (Samuilova tvrdina), kjer je celo staro mestno jedro zajeto za obzidjem, Skopski grad (Skopsko kale), ki je bil do uničujočega potresa nepoškodovan, danes pa je ostal smo del obzidja in nekaj stolpov, Markov grad v Prilepu (Markovi kuli), Štipski grad (Isar) in Strumiški grad (Carevi kuli), ki pa ni obnovljen; na njegovi lokaciji je vzorno vzdrževana restavracija z nekaj apartmaji.[5][6]

Cerkve in samostani[uredi | uredi kodo]

Krščanstvo v Makedoniji se začne s prihodom apostola Pavla v Makedonijo in pokrstitvijo Lidije Makedonke. Arhitektura Makedonskih cerkva pa se začne odražati šele v času Klemna Ohridskega in Carja Samuela. Osnova cerkve je bila zarisana z gradnjo katedrale svete Sofije v Carigradu, ki je postala osnova izgradnje pravoslavnih cerkva na Balkanskem polotoku. Vseeno se arhitektura makedonskih cerkva med vladavino carja Samuela karakteristično razlikujejo od Bizantinskih, saj se na Ohridu začne uveljavljati Makedonska arhitekturna šola, ki jo začne uveljavljati Klemen (Kliment), z gradnjo templja (cerkve) Sv.Pantelejmonu, leta 893. To je obenem tudi prvi makedonski krščanski in učni tempelj, zgrajen na ruševinah stare bazilike s tremi kupolami, z obnavljanjem nekaterih originalnih delov in dodajanjem novih ovalnih oblik. Podobno je tudi z izgradnjo cerkve Sv. Arhangela (Nadangela), zgrajeno na južnem bregu Ohridskega jezera, kasneje preimenovano v Samostan Sv. Nauma. Konec 10. stoletja se gradnjo s tremi kupolami nadomesti s štirimi, kar je vidno v cerkvi Sv. Leontina in cerkvi Sv. Device Eleuse v Strumici. Med najbolj uradne cerkvene arhitekture v Makedoniji se uvršča katedrala Sv. Sofija v Ohridu, ki jo je prenovil Arhiepiskop Leo, med letoma 1037 in 1056. Cerkev danes služi le kot kulturni spomenik; v njej ne opravljajo verskih obredov. Ohrid ima 365 cerkva.[2][7][8]

Mošeje in Turški vpliv[uredi | uredi kodo]

Mošeje v Makedoniji se začnejo pojavljati po zavzemu Makedonije pod turško nadoblast. Turška kultura začne močno vplivati na arhitekturo z vnosom islama v turško urbano življenje.

Kuršumli an, Skopje

Cerkev je bila nadomeščena z mošejo, kot center verske arhitekture. V utrjenih mestih se začnejo pojavljati anni (Turški hoteli), hamami (turška kopališča - 'banje'), ki skupaj z mošejami in bezistani (pokrita tržnica) tvorijo mestno jedro. Vtis turške arhitekture je zelo dobro viden v skopskem starem delu mesta (Stara Skopska čaršija) in Tetovu.

Evliya Čelebi je v svojih popotovanjih zapisal 120 templjev v Skopju, od tega 45 mošej. Najbolj znana med njimi in najbolje ohranjena je Isak begova mošeja zgrajena leta 1438. Ena najlepših mošej v Evropi pa je Tetovska Pisana mošeja (Šarenata đamija), zgrajena v 16. stoletju v turškem baročnem stilu. Zelo dobro ohranjena so tudi turška kopališča - 'turske banje' Duat paša hammam in Čifte amam, ki služijo kot mestne knjižnice, turška gostilna (hotel) Kuršumli Ann zgrajen 1540, s 60-imi sobami in konjušnico za 100 konjev. Leta 1877 je bil spremenjen v zapor, danes pa služi kot gledališče za poletne dramske igre.[2][7]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 [1]
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Jovan Pavlovski in Mishel Pavlovski - Macedonia Yesterday and Today, Skopje ISBN 9989-613-01-X
  3. ^ Arhitektonski fakultet Skopje
  4. ^ Tradicionalne hiše
  5. ^ Tradicionalne hiše
  6. ^ Ministrstvo za informiranje RM
  7. ^ 7,0 7,1 Makedonski kulturno informacijski center
  8. ^ Kornakov Dimitar - Makedonskite Manastiri, Matica, Skopje 2005