Mošeja Mustafa paše

Mošeja Mustafa paše
Мустафа-пашина џамија
Xhamia e Mustafa Pashës
Mustafa Paşa Camii
Religija
PripadnostIslam
Lega
KrajSkopje, Severna Makedonija
Koordinati42°0′7″N 21°26′7.5″E / 42.00194°N 21.435417°E / 42.00194; 21.435417
Arhitektura
Tipmošeja
Vrsta arhitektureIslamska arhitektura, Osmanska arhitektura
Konec gradnje1492
Lastnosti
Št. kupol1
Zunanji premer kupole16,3 m
Minareti1
Višina minaretov47 m

Mošeja Mustafe paše (albansko Xhamia e Mustafa Pashës, makedonsko Мустафа-пашина џамија, turško Mustafa Paşa Cami) stoji v severnomakedonski prestolnici Skopje. Je eden najpomembnejših osmanskih spomenikov v državi.

Lega[uredi | uredi kodo]

Mošeja

Mošeja na dvignjenem temelju stoji na križišču Prohorja Pčinskega in Svekarske ulice v najstarejši četrti mesta – Čair (alb. Çairi). Je severovzhodno od srednjeveške Skopske trdnjave Kale in zahodno od osmanskega starega mestnega jedra v neposredni bližini Mednarodne balkanske univerze.

Opis[uredi | uredi kodo]

Osrednji del mošeje je molilnica s kupolo, ki ima premer 16,3 metra. Kupola je zgrajena na trompah, ki so okrašene z arabeskami in na katerih so na levi strani naslikani motivi iz časa gradnje mošeje, na desni strani pa so novejši in brez posebne umetniške vrednosti. Objekt je obzidan z lepljenim kamnom in dvema vrstama opeke. Vhod v mošejo je skozi verando, ki je iz belega marmorja, pred njo pa stojijo štirje marmorni stebri, povezani s polkrožnimi loki. Celoten del je pokrit s tremi majhnimi kupolami.

Minaret, visok 47 m, je postavljen na severnem delu mošeje in je zgrajen iz opeke. V notranjosti mošeje je molitveni prostor, na jugovzhodnem delu katerega je mihrab, iz katerega svečenik bere Koran, desno od mihraba pa je govornica (mimbar), s katere se berejo molitve. V krožnem prostoru z arabeskami sta na vzhodu in zahodu izpisani imeni Mohameda in Alaha, na jugu in severu pa imena kalifov: Evubekir, Omer, Osman in Ali. Tik nad vhodnimi vrati je galerija (mehvil).

V okviru mošeje so tudi grobnice, kjer je bil leta 1519 pokopan Mustafa paša; sarkofag njegove hčere Umi; fontana, pred samim vhodom v mošejo; nagrobniki in ostanki nekdanjih imaretov in medres.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Struktura je bila zgrajena leta 1492 kot zapuščina Mustafe paše, ki je bil vezir sultanov Bajazida II. in Selima I. ter je imel visoke položaje v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu.[1] Imel je veliko posest v Rumeliji in štiri vasi v okolici Skopja: Bulacani, Batinci, Rashtak in Creshevo. Bil je sin Abdullaha (Abdulkerima), imel je dve ženi, obe po imenu Khuršid, in štiri hčere Hani, Umi, Šah Zeman in Huma. V Skopju je z lastnimi sredstvi zgradil mošejo, v njej pa imaret in stanovanjske stavbe, kjer je živela duhovščina. Evlija Čelebija je v svojih popotnih zapiskih zapisal obstoj medrese Mustafe Paše v Skopju.

Iz marmorne plošče nad vhodnimi vrati, na kateri je izpisano besedilo v arabski pisavi, je razvidno, da je bila stavba zgrajena na temeljih srednjeveške cerkve. Mošeja Mustafa Paše v potresu leta 1963 ni utrpela večje škode kot ostale stavbe na Stari čaršiji in okolici, vendar so bila po njem opravljena nekatera obnovitvena dela.[2] Zadnja obnova je bila zaključena leta 2011, slovesnega odprtja mošeje pa se je udeležila delegacija iz Turčije, ki jo je vodil podpredsednik vlade Bekir Bozdag.[3]

Mošeja danes[uredi | uredi kodo]

Od kompleksa srednjeveške mošeje je še vedno ohranjena türbe (mavzolej) leta 1519 umrlega gradbenika, ki jo je leta 1963 hud potres močno uničil; hčerkin sarkofag in vodnjak.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Мустафа-пашина џамија [1] |date=2016-03-04, makedonskibiser.com.mk.
  2. Мустафа-пашина џамија[mrtva povezava]|date=August 2021 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes, Проект „Стара скопска чаршија“.
  3. По пет години реставрација свечено отворена џамијата Мустафа Паша во Скопје[mrtva povezava], TRT, 29 јули 2011.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]