Balkon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Balkon sestavljajo ograja na ploščadi, na vsaki strani podprti s podzidkom, stebri ali konzolnimi nosilci
Modernistični katalanski balkon z jekleno ograjo

Balkón (iz italijanske besede balcone, gradbeni oder, francosko balcon; staro-visokonemško balcho - bruno - tram, prečnik; verjetno sorodno perzijskemu بالكانه bālkāneh ali starejši različici پالكانه pālkāneh) je vrsta ploščadi, police iz zidu, ki jo podpirajo stebri ali konzolni nosilci, in je zaprta z ograjo.

Tipi in razmejitev[uredi | uredi kodo]

Razgibana fasada z ložami, erkerji in balkoni (palača Potala)
Erker in lože (Mietshaus, 1898)

Pogovorno se izraz balkon uporablja posplošeno za štrlečo pohodno platformo različnih tipov. V arhitekturi in gradbeništvu pa razlikujemo med različnimi oblikami:

  • Balkon je dvignjen, odprt izstop iz prostora, ki štrli iz stene. Balkonska plošča je lahko samonosna ali s konzolami ali kot paličje.
  • Pri altani ali verandi podpirajo odprto platformo stebri, slopi ali zidovi. Razen konstrukcije, je funkcija običajno enaka kot balkon
  • Povečan umik v notranjost stavbe, ki ne štrli iz stene, se imenujejo tudi loža. Loggia te vrste običajno opravlja enako funkcijo kot balkon, če se ne podaljša v neprekinjeno arkado.
  • Erker, tudi vogalni pomol je zaprt izzidek na pročelju ali vogalu hiše, običajno brez potpore. Tak balkon je polno ali delno zaprt in lahko zastekljen in sega preko več nadstropij. Značilen je za pozno gotiko in renesanso, priljubljen v drugi polovici 19. stoletja.
  • tako imenovani francoski balkon je francosko okno z ograjo, ki le minimalno štrli iz fasade.

Našteti deli imajo funkcijo povečanja stanovanjskega prostora.

Delno, pol ali polno odprt prostor na ali pod nivojem hiše, pa se imenuje terasa. Če je območje pokrito s streho, se imenuje veranda.

Reprezentančna gradnja[uredi | uredi kodo]

Reprezentančen balkon pogosto najdemo na reprezentančnih zgradbah, ki gledajo na javne ulice in trge. Ime se nanaša na dejstvo, da so se na takih balkonih pojavljali dostojanstveniki in se kazali občinstvu zunaj stavbe. Taki balkoni so bili znani iz cerkvene arhitekture vse do konca 19. stoletja, in imeli lastna merila za nove stavbe v skladu s svojimi pravili. [1] Reprezentančni balkon je običajno obdan z ograjo (masivno strukturo za zaščito pred padcem). V sodobnih stavbah je ograja preprosta in obdaja balkon z dveh ali treh strani. [2] Primer za to je loggia v baziliki Sv. Petra v Rimu, kjer se predstavlja papež.

Stanovanjske stavbe[uredi | uredi kodo]

Zastekljeni balkoni

Balkoni so namenjeni sedenju na prostem. V stanovanjski gradnji so, do konca leta 1930, gradili takoimenovane okrasne balkone na cestnih pročeljih stavb in kot gospodarske balkone na dvoriščnih fasadah. Ti so bili običajno pred kuhinjami in namenjeni za delo na prostem ali za sušenje perila. Minimalna globina je bila 1,00 m = 1 stol.

Z zasteklitvijo balkona nad parapetom dobimo okno, ki lahko služi kot majhen steklenjak in tudi kot dvojna fasada, za zaščito proti hrupu. Na jug obrnjeni balkoni ponujajo možnost spreminjanja velikosti poleti z učinkovitim senčenjem pod okni. V zimskem času, ko je sonce nizko, in ne odda sence na osnovno okno tak balkon omogoča pasivno izrabo sončne energije.

Kmečka arhitektura[uredi | uredi kodo]

Okras na kmečkem balkonu (Keusche, Avstrijska Štajerska)

V južni Nemčiji in Avstriji balkon imenujejo tudi Schrot iz schröten - križan[3][4]), v skladu s dolgotrajno tradicijo predalčne lesene gradnje ali Gangl (narečno gank).

Ti balkoni so služili manj uživanju in bolj suhemu skladiščenju blaga. [5] Pomembne funkcije so bile zatrep in kap, glede na položaj strehe. Na fasadi kmečke hiše je bil balkon predvsem na vzhodni ali južni legi. Za nekatere vrste kmečkih hiš alpskega tipa so značilne večnadstropne gradnje s fasadami na treh straneh (razen na severni strani), ki imajo balkone.

Konstrukcija[uredi | uredi kodo]

Balkon lahko izstopa iz talne plošče ali neke platforme, ki je nameščena na konzoli ali konzolnih nosilcih na zunanji steni stavbe.

Balkoni so izdelani iz lesa, kamna, betona ali kovine. Zgrajeni so predvsem v smislu zaščite pred padcem in v skladu z zakonskimi zahtevami. Balkon višine več kot en meter, mora imeti ograjo visoko vsaj 100 cm. Pri višini več kot dvanajst metrov, mora biti ograja visoka vsaj 110 cm. [6]

Pri starih balkonih, ki ležijo na nosilcu talne talne plošče, pogosto nastajajo toplotni mostovi, zlasti v armirano betonskih konstrukcijah. V sodobnih balkonih posebni konektorji zagotavljajo potrebno toplotno ločitev in toplotno izolacijo. Kot alternativa statičnim strukturam, lahko balkon stoji pred stavbo in je samo zasidran na zunanji steni.

Arhitekturna zgodovina in stilistika[uredi | uredi kodo]

Balkon je tipičen element stavbe podeželskih območij, v mestih se je pojavil v poznem 18. in v 19. stoletju, ko so se izboljšale razmere na ulicah - do takrat so bile primernejše lože na dvoriščni strani hiš, ulične fasade pa so ostale gladka. Danes so balkoni običajni na vseh vrstah stavb.

Današnja uporaba[uredi | uredi kodo]

Balkoni so pogosto okrašeni z okrasnimi grmovnicami, lončnicami, rožami in aromatičnimi rastlinami.

Mnogi ljudje preživijo poletne počitnice na balkonu.

Imena proizvajalcev za modele balkonov se pogosto sklicujejo na izvor zasnove, kot na primer italijanski balkon, španski balkon, mehiški balkon, ekvadorski balkon. Nanašajo pa se tudi na obliko in tip ograje, ki se uporablja za balkonske ograje.

Znameniti balkoni[uredi | uredi kodo]

Eden od najbolj znanih balkonov je v Veroni, znan po tradicionalni uprizoritvi znani kot "balkonska scena" v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zeinab Sayed Mohamed, Festvorbereitungen (Orbis Biblicus Et Orientalis), Vandenhoeck & Ruprecht, 2004, ISBN=978-3525530597
  2. ^ Balkon & Zaun Lexikon. Pridobljeno dne 2014-08-21.
  3. ^ Duden 2006
  4. ^ http://www.duden.de/rechtschreibung/Schrotbaum
  5. ^ Passauer Neue Presse / Deggendorfer Zeitung: Was der Schrot über ein Haus verrät vom 31. August 2012
  6. ^ Balkonlexikon, abgerufen am 30. Juni 2014

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Balconies v Wikimedijini zbirki