Uporabniški pogovor:Bojan2005

Welcome!, ¡Bienvenido!, Dobrodosli, Wilkommen, Добро пожаловать, Benvenuti, Bem-vindo!, Bonvenon, Welkom

Pozdravljen/a v Wikipediji, Bojan2005!

	Hvala za tvoje prispevke. Za začetek si oglej uvod in obišči vadnico. Če želiš, se lahko vpišeš na sezname Wikipedistov in na svoji uporabniški strani navedeš jezike, ki jih govoriš ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš in tako dalje).
	Pri urejanju bodi pozoren/na na nekatera pravila in smernice: merila za vključitev člankov dogovori o poimenovanju nepristransko pisanje slog navajanje virov Preizkušanju urejanja je namenjen peskovnik. Na pogovornih straneh (v člankih pa ne), se podpisuj, in sicer takole: --~~~~.
	Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš prispeval/a oziroma dodal/a v članke. Vendar pri tem upoštevaj pravila o uporabi slik in avtorskih pravicah.
	Če imaš še kako vprašanje: za enciklopedična vprašanja je na razpolago Orakelj. v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj pod lipo, se pridruži IRC-kanalu #wikipedia-sl ali pa se obrni kar name. Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko volje, veselja in uspehov pri delu!

Zamejstvo

Zanimivi prispevki, ampak prosim brez prepisovanja v prihodnje. — Yerpo ^Ha? 18:48, 24. junij 2011 (CEST)

Tudi če ni direktno prepisano tako reklamno zveneče besedilo nima kaj početi v enciklopediji. — Yerpo ^Ha? 20:04, 24. junij 2011 (CEST)

V člankih ne uporabljamo VELIKIH TISKANIH ČRK, ker v internetnem žargonu to pomeni kričanje. Če med popravljanjem kakšnega članka naletiš na to (npr. [1]), popravi. Ziga 12:35, 26. julij 2011 (CEST)

Prevajanje Bezirka

Lahko morda pomagaš pri tej težavi? --IP 213 21:12, 5. november 2011 (CET)

Kategorizacija

Prosim upoštevaj logiko kategorizacije v Wikipediji, ki gre od splošnejše proti specifični. Kategorija Koroški Slovenci sodi v kategorijo Avstrijska Koroška, ne obratno. Pa naselja s slovenskim prebivalstvom na Avstrijskem Koroškem ne sodijo v kategorijo Koroški Slovenci, ki je namenjena biografskim člankom. — Yerpo ^Ha? 21:18, 6. november 2011 (CET)

pozdravljen: Res je, kategorizacija je velik izziv, in ker je Viki živ organizem, je to tem bolj težko. Nekatere stvari bi se dalo poenotiti (le kdo bo to storil?). In sam sem že naletel na nekaj neskladnosti in na po mojem nepotrebne kategorije ali pa takšne, za katere verjetno obstajajo članiki, samo da v njih ni primernega linka. Naletel sem tudi na neko kategorijo, kjer pa je bil samo en članek. Tudi mi ni jasno, ali so med kategorijo Koroški Slovenci samo več ali manj živi Koroški Slovenci ali tudi zgodovinske osebe (tu bi bilo potrebno poenotiti - preveč katgorij nima smisla). Nekatere stvari so tudi v politični zgodovini Slovneije pa nimajo veze s Slovenijo ampak z danes avstrijsko Koroško. In tudi geografske kategorije Avstrije so precej nelogične (ali je nekaj nelogičnih aspektov v njih).

Toda če kategorija ne pripelje do spoznanja, potem je potrebno prilagoditi metodo in ne obratno. Kraji, katere sem obdelal, so v glavnem vsi nekako povezani s slovensko kulturno zgodovino na Koroškem (zlasti to dodajam v nemških člankih, kjer je relevantno in v literaturi zapisano). Ta konceptualen sklop bi bilo potrebno združiti v kategoriji, s tem, da naj bi bila dosti široka, "da gleda čez ozke meje". Enako pa seveda velja za občine, ki sem jih prilagodil za slovensko publiko - le ta pa ni samo v Sloveniji ampak pač tudi na Koroškem. Tam pač iščemo Koroški Slovenci po krajih, ki so povezani z našo kulturno zgodovino - pa četudi so samo geografski pojmi. Na nemški vikipediji sem videl precej bolj široko pojmovanje kategorij na koncu gesel. Zdi se mi, da je bolje več kot manj. Zato vsekakor razumem argument manjšega v večjemu, bi pa vseeno prosil za te kategorije oz. iskreno mislim, da ne moti kategorija Koroški Slovenci tudi pri nekoč povsem slovenskih ali sedaj dvojezičnih občinah (pri geslih o ekem kraju) ali pri takšnih, ki so nekoč še bile slovenske (tam kjer je deloval Urban Jarnik in A.M. Slomšek). Kategorija kulturna zgodovina ne obstaja, oz. ne pokriva geografske pojme.

Vsekakor nam bo ostalo dejstvo, da je slovenska kulturna zgodovina povezana z večjim tevilom držav in to ne olajša delo redaktorjev in ne poenostavljanja. PS: Hvala tistemu, ki je moje geslo Pokrče penostavil (in odstranil dodatek v imenu gesla), takrat nisem imel še toliko izkzušenj. Uporabnišk:Bojan2005 16:51, 7. november 2011

Okraji v Avstriji

1. Boštjan, če imaš voljo in mi najprej pomagaš prevesti dokumentacijo predloge {{Infopolje Okraj v Avstriji}} (poglavje parameter - imena parametrov naj kar bodo nemška, opise pa je potrebno prevesti v slovenščino in za boljše razumevanje dodati tudi kakšen komentar). Upoštevam kakršnekoli pripombe pri delovanju in izrazih predloge. (npr. za okrajnega glavarja se uporablja izraz frau ali mann. Ali je bolje, da izraz v sl. verziji kar izpustim ali pa uporabljam g. oz ga.? --Pinky 12:36, 8. november 2011 (CET)

2. Mogoče bi lahko za začetek za vsak okraj napisal 2 stavka in dodal infopolje (ki ga skopiraš iz nemške wikipedije) in jih ustrezno kategoriziral, po vzgledu nemške wikipedije. Če kategorija še ne obstaja (je rdeče barve), nič zato, jo bomo pač kasneje ustvarili. Malo sem zmešnjavo razpletla že jaz, zato sem se tudi lotila te nove predloge. Jaz bom ustvarila manjkajoče zemljevide in še popravila predlogo. Je pa predloga precej zapletena in je bolje če jo popravljam jaz. Kaj praviš? Izgledalo bo takole .. Špital ob Dravi (okraj). ----Pinky 12:36, 8. november 2011 (CET)

3. Naselij in občin se bova lotila kasneje. --Pinky 12:36, 8. november 2011 (CET)

Info

Bojan, samo v informacijo. V članku o celovškem Šentpetru si navedel za vir Zdovca; o katerem je napisan že tudi članek - glej Pavel Zdovc. Jaz sem dodal notranjo povezavo tam v viru v članek o Šentpetru. Če želiš, lahko npr. tudi prevedeš Zdovčevo doktorsko dizertacijo - Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci«, ker nimajo vsi jezikovnega znanja de-3 ali več :-] Saj bi jaz, pa je znanje premajhno. Še naslednje, ali si z izrazom 'fabrika' v članku o Šentpetru mislil tovarno; in ali lahko to popravim, ker je po SSKJ pojem označen za pogovornega? Drugače je pa zanimiva raba. S spoštovanjem. --xJaM 22:10, 10. november 2011 (CET)

dragi xJaM - hvala za link k Zdovcu. enako za tovarna / fabrika... sevedal sem hvaležen za vsako jezikovno korekturo, če pride do kakšne napaka ob hitrem prevajanju. --Uporabnik:Bojan2005 10:00, 15. november 2011 (CET)

2 novi predlogi : "sosednje občine" in "Južna Koroška"

Spoštovani,

1) kako bi ustvaril prodlogo sosednje občine?

Kategorija:Geografske predloge

Predloga je zelo koristna in zlasti grafično atraktivna na nekaterih koroških (nemških) straneh vikipedije. Tu navajam primer:

{{Sosednje občine
 | SEVER= [[Pliberk]]
 | SEVEROVZHOD= [[Pliberk]]
 | SEVEROZAHOD= [[Dobrla vas]]
 | VZHOD= [[Mežica]]
 | ZAHOD= [[Globasnica]]
 | JUG= [[Črna na Koroškem]]
 | JUGOZAHOD= [[Železna Kapla]]
}}

2) Dobro bi tudi bilo, da imamo predlogo podobno Ljubljanski kotlini. V svojem predlogu sem dodal "Celovško kotlino", ki zajame vsa navedena področja razen Ziljske doline.

Osojske Ture in Trško-možberško gričevje se deloma pokrivajo, enako velja za Svinsko planino in Velikovško čezdravje oz. za Velikovško čezdravje in Podjuno. Eventualno se lahko torej Osojske Ture in Velikovško čezdravje črta.

Dodal sem kategorijo "Geografija avstrijske Koroške", ki se naveže na istoimensko geslo in kulturološki pojem "Koroški Slovenci", ki se mi zdi v tem kontekstu nujen, saj so vsa novejša geografska gesla o raznih južnokoroških občinah tudi kulturološka oz. kulturnozgodovinska:

hvala lp -- Uporabnik:bojan2005

Pozdravljen, Bojan. Drugo predlogo sem usposobila. V članke jo dodaš kot {{Južna Koroška}}. Prosim, če napišeš povezavo do predloge na de:, saj nimam izvorne kode, da bi lahko usposobila prvo predlogo. --IrEnA 10:26, 7. september 2012 (CEST)

Ekvivalent "sosednjim občinam" je pri nas {{Geografska lokacija}}. Samo ime ima splošnejše, ker je tudi njen namen splošen, rezultat je pa praktično isti. Navodila za uporabo so na strani predloge; imena parametrov so malo čudna, ker jih je prevajal Bolgar, ampak delajo. — Yerpo ^Ha? 11:54, 7. september 2012 (CEST)

pozdravljena Irena Plahuta. Hvala za predlogo... Zdaj bi samo üe moral vedeti, kako jo uporabljam, oz. kako pri posamezni občini označim, da je iz ene ali druge doline / regije na Korošem. Npr. pri Bekštanju (Zilja), pri Štalenski gori (Celovško polje), ali pri Bistrici pri Pliberku ali pri Dobrli vasi v Podjuni.

Pozdravljen Yerpo. Tu velja enako. Ne vem kako vnesti posamezne občine. Poskusil sem, se mi pa zdi predloga iz koroških občin v nemščini bolj atraktivna.

Če utegneta mi pomagati, se vama prav lepo zahvaljujem-. lp --Uporabnik:bojan2005 16:13, 7. september 2012 (CEST)

Hja, to bo s to navigacijsko predlogo bolj težko. Ta predloga služi za navigacijo po člankih. Za to bo potrebna kakšna druga rešitev, npr. {{Infopolje Naselje v Avstriji}}. Poskusi s tem; če bo potrebno, lahko popravimo predlogo - dodamo to, kar potrebuješ.

Za novo predlogo pa rabim izvorno kodo z nemške wikipedije. Če je ne znaš poiskati, te prosim, da navedeš vsaj članek, v katerem je ta predloga uporabljena.--IrEnA 20:06, 7. september 2012 (CEST)

Mislim, da gre za predlogo de:Vorlage:Nachbargemeinden. --Pinky sl (pogovor) 20:44, 7. september 2012 (CEST)

Hvala, Pinky. Predloga: {{Sosednja območja}}. --IrEnA 14:54, 8. september 2012 (CEST)

Bolj je pomembno, da je slog enoten, kot kaj se nekomu zdi bolj ali manj "atraktivno". Ti dve predlogi imata popolnoma enako funkcionalnost in nima smisla, da se v enih člankih uporablja ena, v drugih pa druga. — Yerpo ^Ha? 09:33, 9. september 2012 (CEST)

Mene ne moti, če gre pod wikirušo. Je bil pa dober trening predlog. :)--IrEnA 15:17, 9. september 2012 (CEST)

Ok, bom danes popoldan popravil obstoječo da bodo imena parametrov za silo slovnična in jo vključil v kakšen koroški članek za zgled. Malo dlje bo trajalo, ker je treba hkrati popravit vključitev v vse članke o bolgarskih naseljih. — Yerpo ^Ha? 10:03, 10. september 2012 (CEST)

Tudi meni je nemška bolj všeč. Ko sem videla, v koliko člankih je bolgarska, pa sem nemško predlagala za brisanje. Se mi je zdelo preveč nepotrebnega dela, da bi vse tisto popravljali, saj izgleda ok.--IrEnA 10:10, 10. september 2012 (CEST)

hvala vsem , ki se trudite. Lahko ponudim izdelane navigacijske predloge po vzoru Južne Koroške (zgoraj) za nekatere avstrijsko - koroške pokrajine / regije. V svoji elektronski verziji sem vnesel vse občine, manjkajoča gesla (na osnovi avstrijske upravne ureditve) ter do sedaj izdelana dodatna gesla (npr. Celovško polje > Štalenska gora > Šentlovrenc pri Šenttomažu). Celovška predmestja sem poimenoval po vzoru obstoječih v nemškem jeziku, nisem pa seveda spremenil obstoječi Šentpeter (Celovec). Zanima me, ali bo v prihodnosti komplicirano predloge "razširiti", če pride dodal novo "podgeslo", npr. kakšno vas ali cerkev, če je ta na nemški viki obdelana in bi bila primerna v slovenski viki oz. celo potrebna zaradi kulturno-zgodovinskega pomena.

primeri bi bili:

Hvala. lp. Bojan2005 09:07, 12. september 2012 (CEST)

Spoštovani angažirani kolegi.

6 - upam - malenkosti za vas:

1.) pri predlogi Južna Koroška se mi besedna zveza pokaže rdečo. - znotraj pa sta bili 2 tipkarski napaki (Sorryy) pravilno: Svinjška planina pravilno: Geografija Avstrijske Koroške.

Če to nekdo zana popraviti (öe je sploh potrebno, saj tudi lahko naredim vsakič sam "ročno"), bi bil hvaležen.

2.) kako to, da pri nekaterih člankih vezaj do druge jezikovne varijante ne dela. na koncu člankov je sicer navedeno de:Grafenstein (zlasti pri geslih s Celovškega polja. Vedar se link na levi strani ne prikaže. Pri razširjenemu geslu o Kostanjah na srečo dela.

3.) škoda, da tiste predloge za sosednje občine še ni. Res je bolj atraktivna in atraktivnost je en aspekt stalnega kakovostnega menedžmenta (CQI = Continuus Quality Improvement). Žal se jaz ne spoznam na to. Če bi se kdo našel bi bil zelo hvaležen. Spoštovana IrEn: Pinky je pravilno ugotovil(a), da je to ta navedena predloga , o kateri sem govoril: de:Vorlage:Nachbargemeinden To bi rabil! :-))

4.) HVALA tistemu, ki je popravil Šentjurij na Dolgem jezeru!

5.) Do sedaj, če se ne motim, imamo samo eno kategorijo za Koroške Slovence, oz. osebe. Na avstrijski / nemški vikipediji imajo Koroški Slovenci vsaj dve možnosti: osebe in kraje. Kategorija Naselja v Zvezni deželi Koroška pa npr. ne zajame regije, pokrajine, kulturne spomenike, imenike krajevnih imen (in morda še kaj). Ker so vsa številna novejša občinska gesla tudi kulturno-zgodovinska, bi rabili pač vsaj eno dodatno kategorijo, da zberemo vse ostalo: ustanove, geografske regije, kulturne spomenike....

6) Zakaj mi mojega kulturno-zgodovinskega in terminološkega gesla Južna Koroška (Avstrija) ne pokaže, če grem neprijavljen na splet in samo pridem do njega, preko svojeih "prispevkov"? Mi lahko nekdo pove zakaj?

Hvala vsem. lp. Bojan2005 22:23, 15. september 2012 (CEST)

ad. #1: članek je na naslovu Južna Koroška (Avstrija). Če želiš modro povezavo Južna Koroška, je treba napisati [[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška]]. Če je pri tej besedni zvezi nedvoumno, da gre za avstrijsko deželo, bi lahko celo geslo prestavili kar na ime "Južna Koroška" da bo manj kompliciranja. Ampak tega ne vem, tako da bom pustil komu, ki se bolj spozna na geografijo teh delov.

ad. #2: mislim, da je problem, ker si kopiral kodo za predloge v celoti na konec članka in je nekaj kode zmanjkalo. Sem zdaj ustvaril predloge po muštru zgoraj, v članke je treba umestit samo ime predloge z dvema paroma zavitih oklepajev, ne pa celotne kode. Glej recimo članek Žrelec zdaj in moj poseg za zgled.

ad. #3: predloga za sosednje občine je, kot sem napisal zgoraj, samo rahlo drugačna je od nemške - sem jo vključil v članek Mostič za zgled. Čisto lepa in atraktivna je, kvečjemu lahko nastane problem če so slike preveč nametane. Popravljeno, op.p. Enotnost sloga je po mojem mnenju pomembnejša za kontrolo kakovosti kot minorne razlike v "atraktivnosti".

ad. #4: pisanje užaljenih komentarjev na pogovorne strani ni pravi način dela v Wikipediji. Pravi način dela je "če veš, da je narobe, popravi". Če ne veš, kako popraviti, vprašaš, obtoževanje drugih sodelavcev da so nestrokovni in nekulturni je pa zgrešeno z več vidikov in bo manj gotovo pripeljalo do rešitve problema.

ad. #5: tudi to lahko sam narediš - uvrstiš neobstoječo kategorijo na dno članka in jo ustvariš s klikom na rdečo povezavo, ki nastane. Če se bojiš, da boš kaj pokvaril, povej kako naj bi se imenovala ta kategorija in bomo uredili.

ad. #6: ne razumem čisto tega vprašanja. Geslo Wikipedijin iskalnik čisto lepo najde in tudi med Googlovimi zadetki se pokaže. Glej tudi odgovor #1.

— Yerpo ^Ha? 21:31, 16. september 2012 (CEST)

Dragi Yerpo (in ostali), ki ste se bavili z mojimi vprašanji. HVALA za potrplenje in za pomoč.

Rešili smo kar nekaj izzivov. Južna Koroška (Avstrija) bi tako pustil. IN kako bom ustvaril dodatne kategorije, še ne vem - se bom potrudil. Če je pod 4 nekaj napačno formulirano oz. če se moj kometnar razume kot užaljeno, se opravičujem. Morda sem tako senzibilen in senzibiliziran - in prav zato pišem naša koroška kulturno-zgodovinska gesla - ker sem vedno spet soočen s pomanjkanjem znanja o slovenskih krajevnih imenih in o regionalni kulturni zgodovini. No, s svojimi gesli vsaj svoje prispevam k prosveti.

Hvala in lep pozdrav

Bojan2005 13:45, 18. september 2012 (CEST)

ojoj, zdaj šele vidim, kaj nisi razumel spoštovani Yerpo.

torej, v geslih (npr. Mostič, Pokrče, Štalenska gora - te sem na hitrico preveril) se na levi strani (izven gesla) ne pokaže link do nemške jezikovne različice gesla, čeprav so povsod razne jezikovne varijante navedene.

tega ne znam popraviti. Morda se na to nekdo spozna. Hvala vsem v naprej. lp.

Bojan2005 13:50, 18. september 2012 (CEST)

Težava je v odveč označevalcu: razlika redakcij je tukaj.--IrEnA 14:33, 18. september 2012 (CEST)

Prav lepa Hvala Irena! Bojan2005 17:11, 20. september 2012 (CEST)

Spoštovana Irena, stvar se ne mudi, če bi pa znal, bi pa sam opravil. In sicer sem v geslu Celovško polje vnesel obe predlogi {{Južna Koroška}} in {{Celovško polje}}. Zdaj sem pa opazil, da sta verjetno ostali napaki v samih predlogah (sorry).

1.) In sicer je moje geslo {{Južna Koroška (Avstrija)}} in mislim, da zato tudi predloga ni modra temveč rdeča.

2.) v tej predlogi manjkajo tudi {{Gure}} . torej v vrstnem redu: Rož, Podjuna, Zilja, Gure, Celovško polje itd. Če se slučajno nekomu da to popraviti, bi bil zelo hvaležen in se še enkrat opravičujem.

3.) V predlogi {{Celovško polje}} pa je link do Južne Koroške prav tako rdeč namesto da bi bil v modri barvi {{Južna Koroška (Avstrija)}}.

Upam, da je moj popravek lastnega polravka po dolgem delovnem dnevu razumljiv. Sorry in hvala.

Prav lep pozdrav Bojan2005 Bojan2005 19:04, 20. september 2012 (CEST)

Dokler predloga še ni bila narejena, si vpisoval v članek celo kodo. Sedaj je predloga narejena. Zato moraš ostraniti kodo - začel si z </s> in končal z <includeonly>. Ker pa zadnja oznaka ni imela html označevalca </includeonly>, je »požrla« medjezikovne povezave. Zato moraš sedaj v vseh člankih prejšnje kode nadomestiti z ustrezno predlogo npr.{{Rož}}, {{Podjuna}}, {{Južna Koroška}}. Dobesedno tako, kot sem tukaj napisala. Kakor vidim, ti je geslu Celovško polje odlično uspelo. :)

Če dobro pogledaš predlogo, na levi strani zgoraj najdeš tri črke: p p u. Če kličneš na prvi p, boš dobil stran, kjer je le predloga. Če klikneš na u, jo boš lahko samostojno popravil.

Sem sedaj prestavila predlogo Južna Koroška na Južna Koroška (Avstrija). To lahko naredi vsak. Uporabiš gumb »Prestavi« na vrhu strani. --IrEnA 19:48, 20. september 2012 (CEST)

Draga Irena, to vse zveni dokaj kitajsko, se bom pa potrudil :-) Nisem vedel, da lahko tudi sam vse to naredim.. ojoj... :-)) Prav prisrčna hvala. lp Bojan2005 20:09, 20. september 2012 (CEST)

Prosim, Bojan. Ja, tu je veliko svobode in prostora. Pravice administratorjev so blokirati vandale in brisati strani. Drugače pa smo povsem enakovredni. :) Korajža velja! :)--IrEnA 20:28, 20. september 2012 (CEST)

Jezik

Prosim, da uporabljaš za naslov poglavja s povezavami do drugih spletnih strani izraz "Zunanje povezave" namesto tujke "Linki". Takšen je tudi dogovor o slogu - glej Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje#Poglavje zunanjih povezav. — Yerpo ^Ha? 11:32, 26. september 2012 (CEST)

seveda, sorry. lp. Bojan2005 11:34, 26. september 2012 (CEST)

Dolina (občina Grabštanj)

Bojan, lepo pozdravljen. Ta članek govori več o cerkvi kot o kraju. Zato bi bilo pametno narediti 2 članka. Enega z obstoječim naslovom, novega pa o cerkvi. Potem tudi ne bo težav z medjezikovnimi povezavami. Sicer ne vem, komu je posvečena, vendar bi bil ustrezen naslov v smislu: Cerkev Matere Božje, Dolina (občina Grabštanj). Lahko dodaš tudi članke z nemški poimenovanjem in nato ustrezne preusmeritve na članek. Vse dobro, --IrEnA 13:27, 29. september 2012 (CEST)

Draga Irena. Zares sem pravkar dodatno k svojem gesliu o občini Pokrče še napisal geslo o župnijski cerkvi v Pokrčah, ker sta tudi dve gesli v nemščini. Dodatno pa sme ob nemški verziji vsebinsko razširil. Pri Dolini je tako, da je to mini zaselek ob cesti in vsebinsko nič ne pove, niti v nemšli verziji ne. Torej geslo o zaselku po mojem nima smisla. To bi bila ena škrbi več na slovenski VIKI, ki mi gre zato precej na živce. Dodatno pa je tako, da imam občutek, da sem med redkimi, ki sooblikujemo našo samopodobo na KOroškem (z vsemi pomanjkljivostmi) - zato sem tudi hvaležen za pomoč administratorjev - in enostavno ne bom utegnil podvojiti geslo o Dolini. Še za kakovostno geslo o Petru Markoviču nimam časa. Pri dolini bi moral celo na terenu še raziskovati, kar pa za zdaj sploh ne bo šlo. Vsekakor hvala za pomoč in za sugestijo. Si bom izmislil kakšno drugo lepo geslo :-) lp --Uporabnik:Bojan200513:43, 29. september 2012 (CEST)

alpski Slovani/Slovenci

Ko si pri Bernardu Spanheimu alpske Slovane popravljal v Slovence in slovanščino v slovenščino, si tudi pridno navajal vire. Vendar mnogi zgodovinarji danes menijo, da o Slovencih ne moremo govoriti pred začetkom modernega nacionalizma, tako da stvari vendarle niso tako nedvoumne kot pišeš. --IP 213 (pogovor) 20:41, 3. oktober 2012 (CEST)

Spoštovani, Bernhard Španheimski je koroški vojvoda, ne zgornještajerski ali Lungauški ali nižjeavstrijski - področja, kjer se morda lahko v nekem času govori o Alpskih Slovanih. Avstrici po drugi strani ne govorijo o Alpskih Germanih, ko govorijo o svojih Babenberžanih, kar je povsem logično in samoumevno, četudi za časa Babenberžanov Avstrijcev v današnjem smislu ni bilo. Na področju Koroške niso živeli neki Alpski Slovani (ali Rusi, Poljaki, Makedonci in Srbi...), ker bi potem historično v tem času vsaj morali reči, da so na Koroškem živeli Korošci (že obeh deželnih jezikov zaradi kolonizacije itd.). In jezik, ki so ga govorili eni, je v tradiciji slovenščine, enako kot nemščina (ne avstrijščina), saj sta se oba jezika od tedaj do danes dokaj razvila (kot se vidi pri nemškem citatu, za katerega se rabi prevod v sodobno nemščino, ker je sicer nerazumljiv v nemščini).

Razlika je med regionalno ali državno identiteto na eni strani, in po drugi strani jezikovni identiteti oz. celo v jeziku, ki so ga ljudje govorili. V visokem srednjem veku so jeziki tako daleč izdiferencirani, in to je povsem znanstveno dognano, da je povsem nesmiselno govoriti o neki "slovanščini", saj se ne govori o "romanščini" ali "germanščini" (četudi sta si do danes italijanščina in španščina še danes tako podobni, da sta interkomunikabilni). Ne vidim torej problema. Avstrijci zares ne pišejo o svojih "jezikovnih Nemcih" ali "po jezikovni rabi Nemci", ali "po jeziku Nemci, po identiteti Bavarci, po regionalni identiteti Avstrijci pod Anižo (ob /unter der Enns)" ali kaj podobnega. Torej si nikakor ne izkomplicirajo življenja, četudi je seveda jasno, da je etnogeneza v sodobnem smislu nekaj drugega. Seveda je Rudolf IV., ki je dal iz-/do- graditi Stefansdom na Dunaju del avstrijske zgodovine in ne nemške (v smislu državnosti torej ne Nemčije). Enako pa je Bernhard del koroške zgodovine, prav tako kot slovenščina. Stvar torej ni v "pridnem" citiranju ali državotvornih razvojev širom Evrope v 19. stoletju, ampak stvar jezikovnega razvoja in lingvistike. In tu pa res ni dvoma - da se pa pri Bernhardu von Spannheim govori o srednjem veku in ne o 19. stoletju, pa je, iskreno rečeno, intelektualno zares jasno. Zato ne vidim, kako bi tekst adaptiral, saj bi bilo nesmiselno ob opisu srednjeveških aspektov v vsakem polstavku dodati opombo, da so uporabljene besede seveda vezane na zgodovinski kontekst. In nikjer v Evropi se ne govori za čas srednjega veka o sodobnih nacijah. Da so pa v tem času jeziki v široki že izdiferencirani (čeprav seveda ne povsem in se je vmes še marskija spremenilo), je pa tudi dejstvo. In to je minimum. In to potrjujejo tudi citirani viri. Saj so tudi nemški jezikovni otoki na Balkanu, ki se formirajo ali že takrat ali kasneje - in ki govorijo povsem drugačno nemščino od aktualno in bi lahko etnogenetično postali kaj drugega -, seveda tudi del jezikovne zgodovine nemškega jezika. IN Krnski Grad (mesto ustoličevanja, je bil do začetja 20 stoletja na (tudi) še slovensko govorečem prostoru. Kaj drugega bi bilo, če bi - kot sem navedel na začetku, Berhnard bil recimo iz severne Avstrijske Štajerske (Steiermark, Oberes Murtal), takrat bi si lako delali preglavice o neki Alpski Slovanščini. Bo ok? . lp -- Uporabnik:Bojan 2005 3. oktober 2012, 21:34 CESK

No, s tem, da so bili jeziki že v srednjem veku tako jasno ločeni, da lahko brez težav govorimo o slovenščini (ali nemščini) se ne strinjajo ravno vsi, imaš pa prav, da se taka poimenovanja široko uporabljajo in da so - čeprav morda poenostavljena - do neke mere smiselna v tekstih, kjer to ni ravno osrednji predmet debate.

Ampak zapisal si tudi, da je bil Bernard vojvoda slovenske dežele in je razumel govorico Slovencev, kar se mi zdi glede na pisanje mnogih bolj problematično. Tu bi bilo pmm bolje iskati formulacijo, ki ni tako izrazito naklonjena eni interpretaciji.

Še vedno velja tudi, da se na WP tikamo, tako da me brez potrebe vikaš. --IP 213 (pogovor) 09:10, 4. oktober 2012 (CEST)

Govoriti o neki alpski slovanščini v 13. stoletju na (Južnem) Koroškem je povsem nesmiselno in ahistorično. Tu niso bili ne Turki, ne Bulgari ali Rusi. Imamo jasno jezikovno, pravno, naselbinsko, kulturno, mitološko in še kaj kontinuiteto, jezik je izrazito jasno slovenski (sevad slovenščina tega časa enako kot nemščina, kar dokazuje sam popoln citat Ulrika Liechtensteinskega v prispevku). Znanost je tu, da stvari pove in ne politično zamegli. Da je perspektiva iz Slovenije morda - po osamosvojitvi in redukciji pojma Slovence/slovensko ter slovenske zgodovine na današnjio Republiko Slovenijo - drugačna, je prav možno. Vsekakor vse eno ostanejo Bambenberžani sestavni del avstrijske zgodovine, kot pač Berhard Spanheimski del koroške in koroško-slovenske zgodovine (ker je pač uprabljal domači jezik). Edino bi dali v oklepaj ("ne zamenjati s pojmovanjem državljanov Republke Slovenije od elta 1991 dalje"). Do sedaj pa to ni standard v znanstveni literaturi. Še vedno ne vidim problem. Citiral sem prav vire, ki govorijo, da so deželni stanovi še do protestantizma smatrali deželo za slovensko (četudi zato, da bi podarjali svojo samostojnost napram Bamberžanom). 200 let prej pa to še bolj velja, če gledamo razvoj jezikovne meje. Ad govorica "Slovencev": V osnovem tekstu je pisalo Alpskih Slovanov - popolna neumnost. Teritorialna identiteta je takrat morda že bila izrazitejše Koroško (ki jo pa ločijo od Kranjske Karavanke), sicer pa - če zamenjamo pojem Slovenec s pojmom Korošec, potem celo zgodovinpisje nima več smisla. Sicer je Bernhard res pomembno deloval na Kranjskem. Jezikovno pa so bili tisti, ki so govorili slovensko, pač Slovenci. Identiteta je torej več. Napisati ".. je razumel govorico slovenskogovorečih sodeželanov " je že bolj podobno vindišarski teoriji. In te je izven vsake znanstvene etike.

Konec koncev je to prekokaravanški medkulturni dialog raznih miselnih modelov. Na osnovi zgodovinske teorije in prakse v raznih evropskih državah, ki sem jih intenzivno študiral, iskreno ne vidim problema. lp -- Uporabnik:Bojan 2005 4. oktober 2012, 12:16 CESK

Mislim, da najin dialog nima nič opraviti s Karavankami, saj bi se tudi na južni strani Karavank mnogi strinjali s tabo. Gre prej za razliko med tistimi, ki trdite, da je bila slovenščina 13. stoletja sicer drugačna od današnje, vendar je nedvomno bila slovenščina, in tistimi, ki pravijo/pravimo, da gre tu za prenašanje modernih oznak v preteklost, v resnici pa so ljudje na prostoru med Črnim morjem in Visokimi Turami takrat uporabljali vrsto južnoslovanskih govorov, ki jih je v moderne kategorije (slovenski, srbski, hrvaški ...) stlačilo šele z nacionalizmom okuženo jezikoslovje 19. stoletja. Gre tudi za razliko med tistimi, ki mislite, da je vsakega, ki govori slovensko, lahko označite za Slovenca, in sicer v sveh časih, in tistimi, ki trdijo/trdimo, da je pojem z njegovo moderno vsebino nastal šele s slovenskim nacionalizmom. Prej je pač obstajala beseda, ki pa niti približno ni pomenila tistega, kar danes. Kar sicer velja tudi za Nemce, Hrvate in vse ostale etnonime, ki so v srednjem in novem veku imeli bistveno drugačno vsebino, kot jo imajo danes.

Ampak pustiva to in uživajva v lepih jesenskih dnevih. Skupaj tako ne bova prišla. --IP 213 (pogovor) 14:15, 4. oktober 2012 (CEST)

Funkcija Prestavi

Bojan, lepo pozdravljen.

Tukaj so sedaj navodila, kako prestaviti stran. Upam, da so razumljiva. Vsake pripombe bom vesela. --IrEnA 21:22, 15. oktober 2012 (CEST)

prav lepa hvala. lp

Uporabnik:Bojan2005 16.10.2012, 23:47 CEST

Infopolje Škofija

Bojan, pozdravljen. Vidim, v članku Krška škofija infopolje ne deluje. Težavi sta dve. Prva je, da je napačen naslov infopolja, in sicer je v nemščini. Četudi zamenjam naslov, pa ne pokaže podatkov, saj si slovenil tudi parametre. Torej, tukaj je predloga {{Infopolje Škofija}} - parametri morajo ostati v angleščini, če hočeš, da bo predloga pravilno prikazana. --Irena 00:21, 12. maj 2013 (CEST)

Draga Irena, prav lepa hvala. Papež se mi ne prikaže, tudi pri površini očitno nekaj ni pravilno... škoda da v infopolju ni posebne kategorije za liturgični jezik. lp Uporabnik:Bojan2005 08:20, 12. maj 2013 (CEST)

Draga Irena, še to... v nemško infopolje dodatno razlikuje običajnimi duhovniki in redovniškimi duhovniki... Potem se pa še malce preverjal kategorije. Naletel sem na http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Rimskokatoli%C5%A1ke_%C5%A1kofije_po_dr%C5%BEavah .

Le da tu nisem našel Kategorija:Rimskokatoliške škofije v Avstriji Poleg tega bi bilo morda relevantno, da imamo enko katergorijo z rimskokatoliškimi škofijami s slovenskim liturgičnim jezikom. Potem bo pa treba enkrat izdelati sezname dekanatov in župnij v primernih kategorijah.. lp Bojan2005 Uporabnik:Bojan2005 09:13, 12. maj 2013 (CEST)

Papeža smo uredili, saj je potreboval posebno predlogo; prav tako površino.

Liturgični jezik lahko dodam v infopolje, kar se števila duhovnikov tiče, pa sem zadržana, saj se spreminja in je težko slediti vsem spremembam.

Kategorije ni težko narediti. Vprašanje pa je, koliko je relevantna, če je v njej le ena enota.

Seznami pa bodo, ko jih bo nekdo naredil ... --Irena 15:08, 12. maj 2013 (CEST)

Prav lepa hvala, zdaj imava lepo geselce :-) Jože Marketz pa v slovenskem tisku vedno Jože (moja napaka). Saj sem že vedel oz. si mi že povedala, kako narediti kategorijo... Ko me bo primilo, bom naredil še svoje dekanije in župnije ...

lp Bojan2005 Uporabnik:Bojan2005 15:52, 12. maj 2013 (CEST)

Krška škofija

Razmišljam o preimenovanju "Krške škofije". Bolj ustrezno se mi zdi "Škofija Celovec", mogoče tudi "Škofija Krka - Celovec". "Krška škofija" namreč lahko pomeni tudi Škofijo Krk na Hrvaškem. Ne vem, kaj meniš? --Janezdrilc (pogovor) 17:40, 12. maj 2013 (CEST)

Spoštovani, Na spletni strani Krške škofije in v vseh meni znanih virih je v slovenščini vedno samo govora o "Krški škofiji". Na spletni strani najdete tudi "Katoliška cerkev Koroška", vendar je to slovenska ustreznica drugega nemškega pojma. Sicer je res, da je bilo nemško ime škofije spremenjeno in dodano ime glavnega mesta dežele, v slovenščini splošna raba temu ni sledila. Pravzaprav si pa življenja ne bi kompliciral, saj navajate itak dve različni imeni: "Krška škofija" in "škofija Krk". Če želite, pa seveda lahko dodate "Krška škofija (Avstrija)" in "škofija Krk (Hrvaška).

lp. --Uporabnik:Bojan2005 09:02, 13.5.2013 (CEST)

Razločitve

Na razločitvenih stranih ni treba navajati virov. Pri imenih naselij, ki jih dodaš, pa naredi tudi notranjo povezavo, na primer:

• [[Stari Dvor, Grabštanj|Stari Dvor]] - Občina Grabštanj, Koroška

Sicer pa zelo pohvalno, da pokrivaš slovenske teme, ki se navezujejo na Koroško v Avstriji. Precejšnja luknja je bila na tem področju, pa k sreči jo uspešno krčiš. --Janezdrilc (pogovor) 21:17, 29. januar 2015 (CET)

• • Hvala. V konkretnem primeru bi samo prosil za popravek v imenu gelsa, ker sem se zatipkal.

Sistem slovenske Viki, kjer ima svak zaselek svoje prazno in nesmiselno geslo brez nobene relevante informacije, je zame sama prazna produkcija statistike, ki pa v končni konzekvenci producira frustracijo in hudo škoduje ugledu same slovenske Viki. Dodatno je bil dosedanji sistem razločitev vsekakor povsem nepopoln in napačen, ker je izražal omejen pogled na svet iz zožene (neznanstvene) perspektive, brez da bi upošteval celotne (slovenske) kulturne zgodovine. Dopatno je mešal imena iz raznih jezikovnih področji (raznih držav), kar je strogo nedosledno. Sistem pa, po kateremu bi imala vsaka vas svoje geslo, se mi zdi nadvse nesmiselno (izraz te iste znanstevne in ideološke nedoslednosti). Za Koroško imamo torej celoten, sedaj še izboljšan imenik (kolikor pač zmorem), in le kadar obstaja konkretno geslo za posamezno vas, imam poseben link do te vasi/tega kraja. Povezave, kot sem jih vzpostavil jaz, so seveda k občini, za katera sedaj obstajajo dokaj celovita gesla, ki vključujejo specifično kultruno zgodovino. Povezava k mini vasici, pa zavaja bralca, ker sugerira, da obstaja posebno geslo, kar pa ni tako. Vsekakor, kadar se poraja novo geslo, to vsekakor sproti popravljam. In samo takrat ima smisel. Prav zaradi konceptualne mega napake (neupoštevanja koroško slovenskega fonta krajevnih imen) me je privedlo do zaključka, da navajanje vira nikakor ni odveč in ne boli ter ima svojo znanstveno sporočilnost. lp. Bojan2005, 21.35, 20.1.2015

Bojan-Ilija Schnabl

Moje mnenje je, da tvoja promocija avtorskih del v slovenski Wikipediji že presega meje dobrega okusa - hkrati je v nasprotju s pravili o nepristranskosti in konfliktu interesov (domnevam, da si isti Bojan - če se motim, me prosim popravi). Za primer, Predloga:Celovško polje našteva najpomembnejše teme tega območja, po kakšnem ključu sodi sem ena prozna zbirka enega avtorja? — Yerpo ^Ha? 10:48, 3. februar 2015 (CET)

Mnenje je seveda subjektivno, Viki, zlasti pa tudi slovenska Viki, dolgo sistematično ni upoštevala koroško slovenske teme. Če so npr. razločnice krajevnih imen upoštevale samo krajevna imena v RS in ex YU, potem pač niso niti konceptualno upoštevale slovenskega standardnega jezika. To pa nakazuje na globoko nepoznavanje teme in pomanjkanje znanstvene receptivnosti. Kot rečeno, okus je subjektiven, zato se z Vašo oceno ne strinjam. Seveda bi morali dodati vse druge slovenske avtorje raznih kulturnih pokrajin (odlična ideja v smislu interdisciplinarnega pristopa), ne pa črtati imena. Po mojem razumevanju je Viki work in progress (koroške regionalne predloge so tudi šele s časom dobile njihovo sedanjo obliko) in vsekakor bi bil vesel kompetentnih in konstruktivnih avtorjev, ki bi kaj dodajali (npr. vrstico za kulturne ustvarjalce, ki so zaznamovali kraj ali pokrajino). Lahko torej vsekakor dodate druge avtorje Celovškega polja (če jih poznate). Sprejemem torej sugestijo, da ob priložnosti in ko bom imel čas, to storim (morda celo za ostale koroške kulturne pokrajine). lp bojan2005, 3.2.2015, 11:25 CET

Mnenje temelji predvsem na pravilih, ki sem jih navadel, in nima nič z razločnicami krajevnih imen. Dodatek v predlogo je tu samo vrh ledene gore, od obširnih poetičnih opisov v člankih Magnolija in tulipani in Voyages d’amour – Potovanja ljubezni, ki so nezadostno podprti z ustreznimi viri (slednji sploh ne), do napihovanja marginalne teme v članku Francoska književnost izven vseh proporcev. Z vsem dolžnim spoštovanjem, tole izpade kot čisto oglaševanje, ki v enciklopedijo pač ne sodi. — Yerpo ^Ha? 11:38, 3. februar 2015 (CET)

Spoštovani, ni moja navada da polemiziram, saj kot ste verjetno videli, sem napisal kar veliko število gesel oz. pri velikemu številu prispeval in obogatil Viki, ki jo tudi sam koristim. In to mi že daje gotovo avtoriteto v dialogu ob spoštovanju vseh ostalih soavtorjev na Viki. Seveda bi bil vesel, če bi bilo več avtorjev/avtoric na teme, ki sem jih prispeval na Viki. Ko sem videl, da v slovenščini ne obstaja ne gesla na Viki in niti ne monografije o zgodovini francoske književnosti, sem na Viki očitno prvič pedstavil temo v slovenščini in dodatno ponudil še specializirano geslo o francoski književnosti v 16. stoletju (ostale dobo bodo verjetno še kdaj sledile), saj imam univerzitetno kompetenco in široko znanje na to temo. In zdi se mi, da sta oba prispevka dokaj zanimiva, saj v večji meri ustrezata francoski inačici gesel. Za Koroško, da ne govorim, koliko je bilo neobdelanih področji na Viki v raznih jezikih in je primer slovenskih razločnic krajevnih imen bil mišljen kot simptomatičen prikaz stanja na Viki in miselnih modelov, ki mu botrujejo, zaradi česar Vašega komentarja nisem mogel kar tako sprejeti. Kot veste ima slovenski Viki vsaka vas svoje geslo, ki pa "nič ne pove" in je "prazno" s tem ruši ugled same Viki. Vsekakor je pa Viki zelo hvalevreden projekt, ker pač raste s prispevki, kot se povsod znanost razvija. Pri Voyages d’amour gre za klasično predstavitev povsem v francoski tradiciji literarne zgodovine in predlagam, da si ogledate knjigo, tam kjer je dostopna v Ljubljani (ali kjerkoli). In to je vsekakor relevanten vir v danem primeru ter lahko primerjate geslo s podobnimi gesli v francoščini ali s primernimi gesli v slovenščini (saj gre za predstavitev knjige, kot to predvideva slovenska Viki). Kot rečeno, če veste bolje ali več, ste gotovo dobrodošli, da dodate vaše znanje (saj je prav številčnost avtorjev bogatstvo Viki), vsekakor pa tudi sam nisem cenzor ali korektor drugih, kot lahko vidite v mojih številnih prispevkih v raznih jezikih (zelo redko črtam nekaj). Glede slovenske književnosit na Celovškem polju se mi je zdela informacija dokaj relevanta (ker sem strokovjak tudi na tem področju in ker se pač ujema z širšo na kratko začrtano vizirjo razvoja gesel na Viki), če pa mislite, da je nekaj odveč pri francoski književnosti, potem upam, da se smatrate za stokovno kompetentnega in ste dobrodošli da prispevate svoje s primerno redakcijsko spremembo. Glede Celovškega polja sem vam torej konkretno odgovoril (in niti nisem šel preveriti zadnjega stanja), pri francoski književnosti pa si bom iz radovednost in v spoštovanju pogledal vašo redakcijsko spremembo in potem bomo videli dalje (saj celega gesla ja ne boste črtali, kaj ne?). Kolegialni pozdrav, Bojan2005, 3.2.2015, 14.46 CET

Ne bom trdil, da sem strokovno kompetenten za ocenjevanje teme francoske književnosti kot celote, samo že dolgo me zanima, v čigavi tradiciji je pisanje enciklopedičnih gesel o samemu sebi oz. svojih delih. V francoskem geslu o tej temi ne najdem nobene primerljive "predstavitve" oz. tako obsežnega izpostavljanja enega konkretnega dela. Strokovnost avtorjev je v Wikipediji drugotnega pomena - čeprav zelo dobrodošla, vendar nima večjega pomena od načel nepristranskosti in preverljivosti, ki sta temelja tega projekta. Pri čemer ima "preverljivost" tukaj nekoliko specifičen pomen, obširneje je razložen na strani Wikipedija:Preverljivost. — Yerpo ^Ha? 15:16, 3. februar 2015 (CET)

Spoštovani, ker me je sedaj le zanimalo, sem, ko sem "padel" na stran s seznamom Vaših gesel, videl, koliko ste pisali na Viki. In tudi to Vam daje določeno avtoriteto in je spoštovanja vredno. Slovenska inačica gesla o temi francoske literature seveda upošteva določene posebnosti, ki v neki francoski Viki ne bi bili enako relevantni (zato je že prav, da obstaja Viki v večih jezikih in vsakdor lahko prispeva specifične perspektive). Vsekakor, kot tečeno, sam utegnem napisalti le toliko, kolikor zmorem in znam. Če boste pa redakcijsko spremenili "moje" besedilo, si bom to tudi ogledal in vam eventualno dal feedback. Šele nedavmno sem našel gumb za zahvala za redakcijski popravek in ga od tedaj tudi uporabljam. lp, Bojan2005, 3.2.2015, 15.26 CET

V tej skupnosti se načeloma poskušamo izogibati avoritativnosti in delujemo na bolj egalitarni osnovi (skladno s tem je tudi dogovor, da se na pogovornih straneh tikamo) - ker je to odprt sistem in njegova kredibilnost temelji le na referenciranju dodane vsebine. Moj komentar višje tako ni bil mišljen poniževalno in tudi mene seveda ni treba vikati. Kot rečeno, za temo se ne počutim dovolj kompetentnega da bi naredil kaj bolj konstruktivnega kot brisanje tega kar se mi zdi neustrezno, zato bi se raje vzdržal urejanja. In zato sem - ker mi je jasno, da imam razumnega sogovornika - apeliral na malo večjo... zadržanost v odnosu do izven-wiki zaslug. Resnično se mi zdi nehigienično ustvarjati enciklopedične opise lastnih del, ki bodo naključnemu bralcu videti, kot da gre za neodvisno literarnovrednostno oceno. — Yerpo ^Ha? 15:41, 3. februar 2015 (CET)

Za ilustracijo: kot laik bi ob branju v drugih pogledih zelo kvalitetnega gesla Francoska književnost dobil vtis, da je Bojan-Ilija Schnabl v svetovnem merilu daleč najpomembnejši avtor frankofonske književnosti izven Francije. Je to blizu resnici? — Yerpo ^Ha? 15:48, 3. februar 2015 (CET)

Glede razločitev: Razločitve nastajajo povsem spontano in nesistematično. Če so do sedaj prevladovala imena slovenskih, hrvaških, srbskih in bosanskih krajev, je to zato, ker imamo o njih (ali vsaj večine) članke. Tu ne moremo govoriti o neuravnoteženosti, ker niti ni mogoče poznati vseh objektov (ne samo krajev), ki nosijo isto ime. Glede članka Francoska književnost: omemba Schnabla je v tem primeru izven konteksta, saj - sklepam tako - avtor ne velja za tipičnega predstavnika francoske književnosti, kakršni so ponavadi navedeni v učbenikih in strokovni literaturi. Menim, da je treba zato tisti odstavek izbrisati, saj je zavajajoč. Glede članka o pesniški zbirki pa težko sodim. To bi lažje ocenil Hladnikm. Sicer pa velja, da naj uporabniki predstavitve lastnih del in dosežkov predstavljajo na svoji uporabniški strani in podstraneh. Tam ne bo nihče jezen, če je kaj subjektivno napisano ali če spada pod kriterij nepomembnosti. --Janezdrilc (pogovor) 18:27, 3. februar 2015 (CET)

Članku o francoski književnosti sem dodal imena slovenskih književnikov, ki so sami pisali in objavljali v francoščini. Samostojni podnaslov Bojan-Ilija Schnabl je v trenutni zasnovi članka res moteč in sem napravil nevidnega. Bojan, predlagam njegovo začasno prestavitev na uporabniško stran; ob priložnosti ga kdo oblikuje v samostojno geslo. Ali pa, to bi bilo verjetno ustrezneje, njegovo združitev z geslom o pesniški zbirki. --Hladnikm (pogovor) 08:10, 4. februar 2015 (CET)

Vprašanje razločitev je sedaj zame za zdaj itak rešeno, četudi žal za Italijo nimam podobnega priročnika kot Zdovčeve knjige pri roki, da bi zajel še ta geografski predel slovenske toponomastike. V principu se pa vsekakor postavlja vprašanje sistematike in miselnih modelov, ki temu botrujejo, ko se zasnuje sistemska gesla. Tipičnega predstavnika francoske književnosti na "Slovenskem" oz. na Koroškem, v Bosni ali na Dunaju - s povezavo s slovenščino - pa itak ne more biti. Saj bi bilo zanimivo vedeti, če obstaja poleg redkih slovenskih zanstvenikov (iz Slovenije oz. etnični iz zamejstva in po svetu) in ki aktivno pišejo v francoščini, še nekaj drugih slovenskih leposlovnih avtorjev, ki pišejo in objavljajo v francoščini (podobno kot dvojezični slovensko-nemški, slovensko-italijanski in slovensko-madžarski manjšinski avtorji/avtorice). Takšnih slovensko-francoskih avtoric in avtorjev bi bilo seveda bilo vsekakor treba dodati in potem nujno spremeniti tudi naslov poglavja. Se vsekakor strinjam. Vsekakor bi to bila zamisel za dodatna gesla, kjer bi mnogoličnost Viki bila lahko izredno koristna. Ker je Viki bogata toliko, kolikor se avtorji v medsebojnem spoštovanju angažirajo, pa predpostavljam, da bodo drugi/e prispevali/e svoje misli in popravke. V primerih, ko bo spremenjeno kakšno mojo besedilo, pa bom seveda dobrovoljno sprejel, v kolikor bo le mogoče, sicer pa dal feedback. Bujrum torej. Bojan2005 10.49, 4.2.2015

2016

Prosim, prenehaj s samoreklamiranjem, ker je to v nasprotju s pravili WP kot ti je že lani pojasnil Yerpo. Tvoja knjiga bo šla v predlogo, ko se bo komu drugemu zdelo, da sodi tja. --IP 213 (pogovor) 22:23, 12. maj 2016 (CEST)

Gospod ali gospa IP213: Kot ste morda videli, sem ustvaril kar precejšen del južnokoroške Viki tako v slovenščini kot tudi v nemščini (ter v zelo majhnem obsegu tudi v drugih jezikih, zlasti v francoščini), ker prej ali to področje praktično ni obstajalo ali je bilo izredno pomanjkljivo - in to v obeh regionalnih/lokalnih (!) jeziklih. Postopoma sem Viki razširil in obogatil, pri čemer je to seveda tudi bil proces razvoja znanja in učenja. Med te strukurne prispevke štejejo tudi pokrajinske predloge, ki omogočajo celovit pogled na pokrajino ali geografsko področje - in to iz raznih zornih kotov. Najnovejša inovacija je bila, da dodam po vzgledu francoske, italijanske ali pa španske miro-regionalne literature tudi relevantne podate o tem začenši pri Celovškem polju. To ustreza tudi širši kulturnozgodovinski metodologiji. "Magnolija in tulipani" je do sedaj edini primer lastnega Viki-gesla iz te kategorije s Celovškega polja (četudi je izšlo marsikaj več v zbornikih in je torej na primernem mestu citirano). Po izidu "Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942" pa bo morda še marsikdo našel relevantne informacije na to temo še za druge pokrajine.

Vaš očitek samoreklamiranja je torej neutemeljen in nestrokovn, zlasti ker kaže na nepoznavanje lokalnih in regionalnih razmer. Vabim vas, da preberete aktualno referenčno enciklopedično delo na to temo.

Vabim vas, da namesto da nestrokovno črtatarite po Viki, obdelate in obogatite revno geslo o Enciklopediji Slovenije ali pa nadvse minimalistično - in torej pravzaprav v tej obliki nerelevantno geslo o francoski enciklopediji. Ko sem to videl, sem bil res šokiran in ne bi imel argumetov proti tistim, ki v slovenski Viki ne vidijo relevantnega, četudi se trudim, da bi prispeval relevantne vsebine. --Uporabnik:Bojan2005 21:22, 16.5.2016

Na WP se načeloma tikamo. Držimo pa se tudi pravil, ki tu veljajo, in eno izmed njih govori o izogibanju konfliktu interesov. To pomeni, da o sebi in svojem delu ne pišemo, tudi če objektivno drži, da je oboje zelo pomembno. Pravila so - in to z dobrimi razlogi - pač takšna, da mora to pomembnost opaziti nekdo drug. Zato očitek o samoreklamiranju (=konfliktu interesov) še kako drži in sicer ne samo za to predlogo, ampak tudi za geslo o koroški enciklopediji, o Katji Sturm-Schnabl, pa o lastnih pesniških zbirkah... --IP 213 (pogovor) 11:00, 17. maj 2016 (CEST)

Gospod IP 213: Že v drugem primeru ste mi očitali pristranosti, ker domnevate, da sem morda povezan z vsebino določenega gesla. Vodilno načelo znanstvenega dela pa ne more biti povezanost ali ne z določeno temo, saj drugače prav v Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Korokem številni kulturniki ne bi smeli pisati o svojem domačem kulturnem društvu, številni akademski znanstveniki pa ne o "svojih" temah, ker so pač prav o teh temah že pisalil že drugje. Sicer razumem - na podlagi z razgovori s kolegi v Sloveniji - problematiko partijskega znanstvenega enoličja, ki ga je proizvedel nekdanji družbeni sistem in ki je očitno vplival še na današnjo nemetodološko pisanje na Viki. Sam sem namreč popravil številna gesla (nemetodične kazalke krajevnih imen, napisal sem številna gesla o južni Koroški v več jezikih na Viki itd.). Vendar smatram vaš zaključek prav tako metodično za neutemeljenega in neznantvenega, ker je logična konzekvenca, da pišejo samo še nestrokovnjaki na slovenski Viki - kar se ji pa tudi vidi in zaradi česar je tudi na slabem glasu. Le moj zaključek je drugačen: pišem strokovno, da bi jo izboljšal. In vsa moja gesla in vsi moji prispevki so znanstveno utemeljeni in primerno podkovani s citati. V pričujočem primeru - kot v drugih - celo močno dvomim, da ste enciklopedijo ali druge obdelane knjige in dela sploh imeli v rokah, da bi lahko vsebinsko ocenilil pravilnost mojih analiz. V pričujočem primeru ste dokazali popolno nepozmnavanje koroških razmer in napačno znanstveno metodiko. Izbrisali ste namreč vire in analize, kar je povsem neznanstveno in pristransko. Prav omemba enciklopedije v občinskem listu v občini, kjer ni nobenega dvojezičnega krajevnega napisa, kjer pa še živijo koroški Slovenci (o čemer se lahko pozanimate tako v dotičnih geslih na Viki kot v omenjeni enciklopediji), je izreden dosežek v medkulturnem integrativnem dialogu. Zato sem vaše nesmiselno brisanje kot strokovnjak izbrisal. [Bojan2004] CET 5.6.2016, 18:39

Odgovoril sem na svoji pogovorni strani. Ni treba istega pogovora načenjati na treh različnih mestih. --IP 213 (pogovor) 21:26, 5. junij 2016 (CEST)

Konflikt interesov in samopromocija

Znova te prosim, da se vzdržiš urejanja gesel o delih, kjer si urednik, avtor ali soavtor, ker je to v nasprotju s pravili WP. Prav enako velja za samopromocijo!

Nazadnje te prosim, da iz gesla o ESKZK s prozornimi izgovori prenehaš brisati povezave do spletnih mest, kjer je ta enciklopedija na voljo v prostem dostopu. IP 213 (pogovor) 09:04, 9. januar 2018 (CET)

Gospod IP213, zlasti v primeru konflilktov in nesoglasji s soavorji Wikipedije je primerno vikanje, kot izraz minimalnega spotovanja. Torej me vikate.

Pravzapav ne vem kdo ste IP213, če se skrijete izza anonimnosti, je to problematično glede znanstvene transparence in odgovornosti in torej znansvene etike. Že zaradi tega je vaš redakcijski poseg nesprejemljiv.

Tu ne gre za konflik interesov in samopromocijo ampak

a) Če očitate, da sem v konfilktu interesov, potem bi morali članek povsem izbrisati. Če ga ne izbrišete, si ga torej prilastite. V tem slučaju pa gre za način kraje znanstvenega znanja in dognanja torej za vrste plagiata. Tudi to ne govori dobro o znanstveni etiki. Sprejemem torej odločitev izbrisanja gesla, če je temu tako.

b) Glede citatov literature za znanstveno metodo, saj so informacije relevantne v kontekstu članka. Kakšen smisel pa bi imela znanstvena enciklopedija, če je zavestno nepopolna in se izbriše relevante novejše informacije. Takšno dejanje je povsem v tradiciji t.i. "znanosti" v totalitarnih režimih, kjer so znanstveniki le potrdili politično zaželjene rezultate. Glejte gesli "Entethnisierung" in "Geschichtschreibung und kognitive Dissonanz" v Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. Ta očitek torej nič drugega ni kot cenzura brez znanstvene utemeljitve. Če pa niste brali citiranihi člankov pač ugotavljam pomanjkanje znanstvene metode in etike.

c) Glede brsanja linkov pa gre za vprašanje znanstvene korektnosti in etike. Kot ste videli, je link do založbe vsekakor podan, le da s tem založba lahko zasledi potencialni interes za enciklopedijo v Sloveniji. Z vašo rešitvijo pa sistemsko to preprečite, s čimer pač izbrišete slovenski znanstveni prostor povsem iz zasledljivosti mednarodnega prostora in poetncialnih partnerjev.

d) Res je, da so mi očitno politično nemškonacionalno usmerjeni soavtorji nemške vikipedije večkrat izbrisalil relevantne informacije, kadar so bile povezane s slovensko kulturno zgodovino na Koroškem, za katero se smatram povsem znanstveno kompetenten. Dokaj absurdno pa je, da imam enako konflikte z slovenskimi vikipedianci, ki jim očitno pomanjka znanstvena metoda in etika. Kot lahko zasledite iz mojega dela, sem v slovensko vikipedijo vnesel številna izvirna gesla in dodatke, za katere se pač nihče drug ni smatral kompetentnega ali tudi ni bil. Če vam je pa ljubše nerelevantna provicialna slovenska vikipedija s pomankljivimi gesli, ki niso ažurirani (dodatni citati literature npr.), potem za to tudi odgovarjate.

e) Kdo ste in kakšna je vaša znanstvena kompetenca, da izbrišete relevante informacije, kot je to novejša literatura? Z vašim argumetom, da strokovnjaki ne smejo pisati o svoji stroki sistemsko postavite vse pogoje za površno in nerelevantno slovensko verzijo vikipedije. Prav to je splošni očitek, ki ga z vašimi osnovnošolskimi argumetni in metodami potrdite.

d) S takšnim ravnanjem sistematično demotivirate možne kvalificirane soavtorice in soavtorje, kar potrjuje splošni javni imidž slovenske vikipedije. S svojimi prispevki sem hotel prispevati k temu, da bila relevantnejša vsaj za koroškoslovenski prostor. Vsekakor imam tudi drugega dela dosti, in sem v dobri meri zaradi takšnih totalitarstičnih posegov tudi prenehal pisati za Vikipedijo. Prosim, da vrnete stanje gesla, kot sem ga na osnovi mednarodne znanstvene metode in etike popravil oz. ažuriral in da prenehate z znanstveno etično in znanstveno metodično neutemeljeno cenzuro. Bojan2005 22:34, 9. januar 2018 (CET)

Nisi prvi, ki je prikorakal na WP in želel pravila, ki so nastala v skupnosti, spremeniti, tako kot se tebi zdi prav. Argumenta znanstvene metode in etike sta relativno izvirna, to priznam, vendar prav tako neveljavna, kot vsi drugi, ki so se v takih razpravah pojavljali. Zato lahko rečem samo to: preberi pravila (v njih piše vse o konfliktu interesov, samopromociji, domnevnem prilaščanju avtorstva, vikanju in še marsikaj) in se jih drži, če pa ti niso všeč, po ustaljenem postopku predlagaj drugačna.

Izvirna je tudi utemeljitev brisanja linkov do Enciklopedije v prostem dostopu. Žal je relevantna prav toliko kot razburjanje okrog pravil. če je založba na svojo spletno stran dala enciklopedijo v pdf, potem ni nobenega razloga, da bi brisali te linke. IP 213 (pogovor) 10:01, 10. januar 2018 (CET)

Očitno kolega Yerpo, ki je brisal moje novejše dodatke o literaturi, ni bral citiranih virov ter brisal na osnovi pravila (samopromocija), ki je v znanstvenem svetu na zahodu tako ne poznamo, ker seveda na avstrijski avtorji Wikipediji pišejo strokovnjaki (npr. Pohl in mnogi drugi) o "svojih" temah in praviloma citirajo tudi svoja dela. Hkrati se smatra, da je to povsem v skladu s strogimi merili znanstvene etike in metodike, katere se primarno držijo. S tem zagotovijo kakovost, strokovnost in aktualnost Wikipedije.

To je po mojih dolgoletnih izkušnjah v razliki do »slovenske« Wikipedije, kjer očitno (v dobri meri?) nestrokovnjaki in dijaki pišejo o temah, ki jih ne poznajo in za katere nimajo primernih znanstvenih kvalifikacij – prav zaradi, iz zahodne perspektive absurdnega pravila »prepovedi samopromocije«.

Primer takšnih neznanstvenih nesmiselnosti so npr. tabele narodnostne situacije po koroških občinah, kjer je na levi strani aktualno stanje in desno zgodovinski položaj, s čem se pač sugerira aktualno »slovenskost«, saj se bere od leve na desno in ne obratno. Pri geslu o Tomažu Ogrisu sem prav tako naletel na popravek, ki kaže na pomanjkanje znanstvene metode, saj je rojstni kraj označen za prihodnje geslo o kraju. Dodatno je pri njemu zapisano poleg avstrijskega državljanstva še jugoslovansko. Jugoslavije že dolgo ni več. V Avstriji načeloma sploh ni dvojnega državljanstva in g. Ogris gotovo nima drugega državljanstva kot avstrijskega. Nek dijak in avtor prispevkov slovenske Wikipedije mi je nekoč pri geslu o Francu Kukovici v isti situaciji sentimentalno-nacionalistično odgovoril, nekaj podobnega kot »kjer je Slovenec, mora biti geslo o kraju«. Ker sem sam obdelal dober del avstrijsko koroških občin v slovenščini in obogatil nemške verzije, vem, da je to absurdno in nesmiselno. Take znanstveno in metodično neutemeljene »politike« nisem vodil kot glavni znanstveni urednik Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. Podobno se vedejo korektorji kot cenzorji »slovenske« Wikipedije, kot v tem primeru, brez da bi brali in poznali omenjenih virov.

Interpretacija »samopromocije« verjetno izvira iz izkušenj v postkomunističnih »znanstvenih« okoljih, kjer je pogosto samo pridobivanje znanstvene kvalifikacije (dovoljenje za doktorski študij) bilo vezano na politično prikladnost sistemu in ne znanstveni metodi in etiki. V slovenskem znanstvenem okolišu pa se k temu pridruži sorazmerna faktična majhnost »znanstvene« skupnosti, kjer se vsi poznajo in kjer se načeloma  zaradi oportunističnih razlogov ni ugovarjalo priznanemu avtorju in ni se tudi ni pisalo o »njegovi« temah. O pomanjkanju kulture znanstvenega dialoga pišem v: SCHNABL, Bojan-Ilija. O pomenu »Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942« za slovensko znanost in dialektologijo. In: DESTOVNIK, Irena (ur.), Slovenska prosvetna zveza Celovec (izd.). Koroški koledar 2021. Ljubljana 2020, S. 144-155.

V svojih prispevkih za Vikipedijo se strogo držim znanstvene etike. Poleg nemško govorečih avstrijskih avtorjev geografov ter zgodovinarjev je pač dejstvo, da sem edini slovensko govoreči strokovni avtor, saj sem sam geografski pojem šele ponovno normiral v svojih prispevkih od leta 2012 dalje in zlasti v okviru Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem. V svoji bibliografiji štejem aktualno okoli 900 vnosov.

Sem pa tudi v zadnjih 100 letih praktično če ne sploh edini leposlovni domači avtor, ki sem si vrh tega izbral Celovško polje kot osrednji literarni siže. To pa deloma zato, kjer je »slovenska« znanost povsem zavrnila vsakršen znanstveni dialog, o čem govori satira o »Zgodba o petelinčku Kokodaju« (v kateri pa sem tudi povzel izvirne domače pripovedi, ki jih je zbiral nemško govoreči kolega Wilhelm Wadl in jih objavil že leta 1995, za kar pa »slovenski« kolegi niso vedeli, ker ga zavestno niso recipirali pot pretvezo, »da je Nemec«. Glej: Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7.).

Ker sem skušal po interpretativni metodi povzeti feedback brisanja kolega, sem sedaj razločil znanstveno literaturo od leposlovja in tu narečno literaturo in tisto, kjer je Celovško polje osrednji literarni siže.

Vsekakor cenzorsko in nestrokovno vedenje korektorjev skrajno demotivira. To je bil glavni razlog, da dolgo nisem več pisal gesel, pa čeprav bi imel še veliko strokovnega znanja. Vprašanje znanstvene etike je torej povezano ne le z metodike ampak zlasti z atraktivnostjo »slovenske« Wikipedije in sposobnosti za prihodnost (nem. »Zukunftsfähigkeit«).

S spoštvanjem Bojan2005 (pogovor) 00:03, 8. oktober 2022 (CEST)

Mislim da je oznaka o nestrokovnosti naših drugih piscev/urejevalcev neumestna. Sam se sicer raje vzdržim pisanja tem, o katerih nisem podkrepljen; vsekakor pa niso vsi taki pisci. Ne bom razkrival kateri, vendar če pogledaš kakšno uporabnikovo spletno stran (npr. konkretno Yerpo), boš videl, da največ prispevkov prihaja iz njihovega fohta.

Status avtoritete/strokovnjaka na Wikipediji nima ravno nekega pomena: pišemo po virih (WP:RS, WP:NV) in ne iz lastne glave (tudi če si strokovnjak na tem področju); vsekakor pa imajo strokovnjaki morda boljši dostop do kakovostnih virov o tematiki, hkrati pa jih lahko vprašaš za nasvet (tudi izven konteksta pisanja člankov). Lp, A09|(pogovor) 10:14, 8. oktober 2022 (CEST)

Dalje: Wikipedija ni zbirka vseh podatkov, torej je naštevanje vseh del, ki pač omenjajo neko temo (pa čeprav kot »osrednji siže«), izven okvira projekta. Sploh lastnih, ki dajejo še dodaten vtis samopromocije - to ti je do zdaj poskušalo dopovedati že kar nekaj kolegov, z menoj na čelu. Bibliografija o Celovškem polju bi lahko šla kvečjemu v Wikiknjige. Strokovna literatura je relevantnejša, a če je na dnu strani dolg seznam objav samo od enega avtorja, to pač daje izkrivljen vtis in slabša preglednost ter uporabnost. Navedi dve-tri pregledna dela, ki res zaobjemajo celotno temo, po možnosti še kako nemškojezično, za vse ostalo se naredi povezavo do drugih preglednih strani (recimo Wikiknjig). Mimogrede, teptanje konsenza za vsiljevanje svojega s položaja avtoritete se meni osebno tudi ne zdi povsem skladno z znanstveno etiko. — Yerpo ^Ha? 10:45, 8. oktober 2022 (CEST)

Prošnja za odgovor

Morda bi vedel odgovor na Pogovor:Gure? --  ^Ja_ne^zd_ril^c 12:39, 31. januar 2018 (CET)

Komentarji v člankih

Prosim če v bodoče svojih komentarjev ne pišeš direktno v članek, ampak na pogovorno stran. V kolikor pa članek ni ustrezno zasnovan, ga bodisi popravi oziroma prav tako opiši problem na dotični pogovorni strani. Hvala vnaprej in lp, A09|(pogovor) 23:01, 20. oktober 2023 (CEST)

Osnutke lahko kar direktno prestavljaš med članke, brez da bi vmes prestavljal stran na Wikipedija:NekiNeki. Manj dela za vse. A09|(pogovor) 20:31, 25. oktober 2023 (CEST)

Hvala, le da ne vem kako to gre. Tako sem našel zame enostavni način. Sorry. Hvala za razumevanje. Se bom potriudil oz kar probal. Ali imaš zunanji link, ki bi ga lahko saviral med priljubljene. Sledi namreč Rupratov bajer (birt) Bojan2005 (pogovor) 20:51, 25. oktober 2023 (CEST)

Prestavi -> v desnem okvirčku izbereš (Glavno), nato klikni gumb Prestavi stran. Obrazec najdeš tudi na Posebno:Prestavi, vendar v tem primeru nato ne pozabi vnesti naslova strani, ki bi jo rad premaknil. A09|(pogovor) 21:32, 25. oktober 2023 (CEST)

Pozdravljen. hvala. Mislim, da sem zdaj kot slepa kura našel zrno in pravi link ob geslu Rupratov bajer (birt) . lp Bojan2005 (pogovor) 21:33, 25. oktober 2023 (CEST)

joj, sorry, kot slepa kura, zdaj nisem več našel tiste funkcije. Bojan2005 (pogovor) 00:18, 26. oktober 2023 (CEST)

Novi članki

Če ne nameravaš predloževati osnutkov v pregled, novih prispevkov ni treba vnašati pod Osnutek:Naslov članka in jih potem prestavljati preko Wikipedija:Naslov članka na pravo mesto. Dovolj je samo Naslov članka. — Yerpo ^Ha? 15:34, 26. oktober 2023 (CEST)

Joj, hvala za nasvet. Kje najdem ta "naslov članka"?

LPB Bojan2005 (pogovor) 17:19, 14. januar 2024 (CET)

Reichenau/Rajhenav/Rajnava?

Zdravo, nedaven obisk Ziljske doline in Belega jezera (s povsem očitnimi elementi slovenske kulturne dediščine -- kozolci, slovensko zveneča krajevna imena) me je spodbudil k ureditvi članka o jezeru, potem pa me je zaneslo še k ostalim jezerom. V tabeli v članku Jezera na avstrijskem Koroškem je kot občina enega izmed jezer naveden Reichenau. Za ta kraj je tako v seznamu Naša slovenska krajevna imena H.D. Pohla, kot tudi v ESKZK možno najti prevod Rajhenav (ki se sklada tudi z imenom vasi na Kočevskem). Na angleški Wikipediji pa je moč zaslediti prevod Rajnava. Preden na lastno pest urejam, me zanima ali gre za napako ali se dejansko uporablja tudi to ime? Neregistriran uporabnik je sicer urejal tudi druge zapise in vsaj (še) pri Althofen je bilo ime Zgornji up očitno napačno (Stari Dvor). Pri prispevku na angleški Wikipediji se zdi napačna tudi razlaga imena. lp, Miha 18:02, 16. januar 2024 (CET)

Podobno dilemo imam tudi glede Ženeškega/Tihojskega jezera. Katero ime se v praksi uporablja? Na sl. wiki je JozefD prevedel direktno ime Sonnegger See (po kraju Sonnegg/Ženek), v Nemško-slovenskem seznam imen koroških krajev, voda in gora in v tvojem članku Geografija Avstrijske Koroške pa se uporablja Tihojsko jezero (po kraju Tichoja/Tihoje). Zaenkrat sem dodal preusmeritev in pojasnilo, da se uporablja tudi to ime, vendar mislim da bi moralo biti ravno obratno. --Miha 20:12, 16. januar 2024 (CET)

Meni ni jasno, kako lahko na osnovi neznanstvenih neznanstvenemi kriterijev: Citat "nedaven obisk Ziljske doline in Belega jezera (s povsem očitnimi elementi slovenske kulturne dediščine -- kozolci, slovensko zveneča krajevna imena) ". To ne more biti znastvena utemeljitev, in kozolci ali "slovensko zveneča imena" niso jezikoslovni argumenti za izmišljeno slovensko poimenovanje.

Glede zgodovinsko uradnih dvojezičnih krajevnih imen na severnem Koroškem je referenčno delo : Enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem in sicer glej tam geslo "Ortsrepertorium", kjer so navedeni viri in literatura in ostala pravnozgodovinsko relevantni seznami. V enciklopeidji so kritično objavljeni vsi uradni dovojezični krajevni imeniki Koroške od leta 1850 do 1918.

Tam npr stran 768, levi stolpec, zadnja vrstica podaja sicer "Reichenau / Rajhenau", vendar to ni zadostna utemljitev za sodobno pravilno poimenovanje kraja v slovenščini.

V razliki do nekaterih drugih krajevnih imen severne Koroške, ki imajo žive slovenske vzporednice kot Breže ali Stari dvor in Krka to ne velja za Reichenau.Tudi Kranzmayer ne podaja slovenske etimologije ali inačice. Referenčno delo je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem.

Historistične psevdo-slovenske pisave prajevnih imen niso standard, saj se tudi ne piše več Solnograd za Salzburg ali Inomost za Innsbruck.

Glede Ženeškega ali Tihojskega jezera je povsem jasno, da gre po Zdovcu za enakovredni inačici. Vir: Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS) stran 143.

Načeloma so moja

lp Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 19:05, 21. januar 2024 (CET)

Hvala za odgovor! Mislim, da se nisva razumela glede kraja Reichenau. Moj začetni komentar je za vprašanje pravzaprav brezpredmeten. Obisk je le zbudil moje zanimanje za temo in opazil sem, da pri nekaterih vnosih v članku Jezera na avstrijskem Koroškem ni prisotnih slovenskih imen, kljub temu, da bi morala biti nekatera zemljepisna imena poslovenjena (opomba sledi). Nikjer pa ne trdim, da so povsem turistični obisk in laična opažanja lahko podlaga za kakršnokoli utemeljevanje ali celo izmišljevanje poimenovanj. Ravno nasprotno, izmišljena poimenovanja so po mojem mnenju škodljiva, saj na svoj način skrunijo sicer izjemno bogato dediščino slovenskih imen na današnjem avstrijskem Koroškem.

Med pregledovanjem in urejanjem seznama Jezera na avstrijskem Koroškem sem v članku o Reichenavu na angleški Wikipediji opazil poimenovanje Rajnava (glej: https://en.wikipedia.org/wiki/Reichenau,_Carinthia), kamor ga je dodal nek drug uporabnik, vendar ni navedel vira. Ker sem v prosto dostopni literaturi našel dokumentirano le uporabo Rajhenau/Rejhenav, sem ravno v skrbi, da ne bi iz angleške Wikipedije kot nepoznavalec tematike prenesel neumnost, začel ta pogovor. Iz zgornjega odgovora nisem razbral, da bi bilo poimenovanje izpričano, zato sem v angleški članek za začetek dodal opombo, da je potrebna navedba vira. lp, --Miha 21:33, 21. januar 2024 (CET)

Spoštovani Miha,

zadnjič sem naletel na slovensko geslo za avstrijsko severno koroško mestece Strassburg (Kärnten) (glej tam) s povsem idiotičnim slovenskim pravopisom. Pravzaprav sem to očitno opazil že leta 2015 in takrat opozoril na to pomanjkljivost, pa nihče ni popravil. Sedaj je pa nekdo prav tako napačno popravil mojo korekturo in je sama spakedranščina. Morda želite popraviti slovenski naslov gesla v »Strassburg (Koroška)«.

Glede angleškega gesla koroškega kraja »Reichenau« mi nikakor ni jasno, od kod napačno slovenizirano krajevno ime. Tu v ozadju bolj opažam ponavljajoči se pojav pomanjkanja znanstvene metodike, neznanstveno ideologizirano rabo virov, pomanjkanje branja virov ter popolno nepoznavanje terena oz. pomanjkanje kulture terenskih raziskav (enega svojih zaključenih študijev sem opravil v Sloveniji in vem, o čem govorim, poleg tega sem enciklopedist  francoske šole). Poleg tega v Reichenauu sploh ni istoimenskega jezera.

Dejstvo je, da nekatera jezera na avstrijskem Koroškem nimajo (več) slovenskega imena, zato tudi ni inačice v mojem seznamu na Wikipediji (Za varianto Tihojsko. jezero je pa zares tako, da sem spregledal, zato sem šel preveriti vir in popravil). Hvala za opozorilo.

Vsekakor, kadar je to bilo znanstveno utemeljeno, je Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem posegala normativno, tako da boste tam našli število imenskih gesel za kraje, ki jih je Zdovc v svojem referenčnem delu spregledal.

Dodatno imajo tudi sodobna umetna jezera primerna slovenska imena, kadar jih npr. domačini slovensko poimenujejo.

V Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine pa lahko najdete zgodovinska imena v številnih prvič objavljenih krajevnih imenikih. Seveda tam nisem vsakič označil, kadar gre za še danes uporabljen »exonim« oz. za uporaben zgodovinski »endomin« oz. kdaj gre za fonetično transpozicijo nemškega imena, ki danes zares ni več uporabna (čeprav so tudi tu izjeme). To bi bil slučaj pri varianti Rajhenav.

Načeloma pišem samo o področjih, za katera imam znanstveno strokovno osnovo. Za nekatera področja koroško slovenske kulturne zgodovine pa sem prvi in edini avtor, tako glede Celovškega polja in številnih pravnozgodovinskih gesel koroško slovenske toponomastike celotne avstrijske Koroške. Vsekakor se držim avstrijske in francoske znanstvene metodike. ZRC SAZU že 7 let ni sprejelo geografskega pojma "Celovško polje" v slovar SKJ (elektronska verzija) in obrazložitev pojma "Rož" je tam prav tako pomanjkljiva.

Seveda sem pa odprt za znanstveni dialog in hvaležen za vsa popravila, kadar so utemeljena.

Lep pozdrav

Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 20:01, 22. januar 2024 (CET)

In še ločena komentarja glede (1) slovenjenja preostalih zemljepisnih imen na seznamu ter (2) vsebinske obogatitve seznama z etimološkimi razlagami:

V večini primerov so slovenska poimenovanja krajev dobro izpričana v različnih primarnih virih (stari zemljevidi, stara upravna delitev, itn.). Tudi tu se strinjam, da to še ne pomeni, da gre za sodobno poimenovanje v slovenščini, saj so zemljepisna imena relativno dobro standardizirana (https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/). Po interni smernici pri zemljepisnih imenih uporabljamo endonime, v kolikor ni standardiziranega eksonima.

Pri nekaterih krajih pa slovensko poimenovanje ni ohranjeno/izpričano oz. ga v nekaterih primerih nikoli ni bilo (ko gre npr. za umetna jezera, ki so nastala v novejšem času). Vendar se tudi takšna imena ponavadi slovenijo. Slovenski pravopis o tem pravi: Večbesedna zemljepisna imena večinoma v celoti prevajamo, če so sestavljena iz prvotno občnih sestavin, sicer pa le tiste njihove dele, ki so občni. To velja tudi za imena vod (glej SP-203). Težko je reči jezero XYZ+See, vendar se lahko sloveni kot XYZ-sko/evo jezero. To ni nič posebnega, tudi v angleščini ne rečejo Lake Blejsko jezero, temveč Bled lake. Pri jezerih iz seznama, ki imajo sestavljeno ime, je zato potrebno dodati obstoječa slovenska imena ali pa jih posloveniti. Tega se sam brez dobrega poznavanja tematike ali vsaj obširnega pregleda literature ne želim lotiti, zato prosim za pomoč. Ali poleg že navedenih virov (Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Naša slovenska krajevna imena ter Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem) obstaja še kakšno referenčno delo?

Slovenska poimenovanja je pogosto moč rekonstruirati tudi kadar sicer niso izpričana (nekaj teh rekonstrukcij se najde v različnih seznamih), vendar je seveda treba ločiti dejansko poimenovanje od domnevnega poimenovanja oz. etimološke razlage (to je ena pomankljivost interaktivnega temljevida na koroska.at - nekatera poimenovanja manjkajo, nekje pa so navedena poimenovanja, ki so v drugih virih označena zgolj kot domnevne rekonstrukcije). Z etimološkimi razlagami ni nič narobe v kolikor se jih označi kot le take in so navedeni tudi viri. V prispevkih na Wikipediji je pogosta praksa, da se pri opisih krajev doda tudi razdelek o etimologiji. Ker za vsako (sploh umetna) jezero verjetno nikoli ne bomo imeli svojega članka so komentarji z etimološko razlago po mojem mnenju smiselna vsebinska obogatitev seznama.

Lp, --Miha 21:58, 21. januar 2024 (CET)

Sklici

Sklici/viri

Zdravo, ko navajaš vir, ki ga nato večkrat citiraš, ga lahko znova uporabljaš brez celotne navedbe. Gre pa takole: Blahblah.<ref name="ImeSklica">{{ ... }}</ref> Blahblah.<ref name="ImeSklica" />. Tako boš tudi zmanjšal velikost članka v bajtih, če nič drugega. Hvala in lp, A09|(pogovor) 22:14, 22. januar 2024 (CET)

hvala, ad hoc je to cela znanost zame. Bom probal :-)

lp Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 22:30, 22. januar 2024 (CET)

Potemtakem pa svetujem ogled strani pomoči. Lp, A09|(pogovor) 22:38, 22. januar 2024 (CET)

Sprememba stanja vaše predložitve: Poljanski camino (5. marec)

Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet. Razlog je naslednji: Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, po popravi pa članek znova predložite v pregled.

• Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na Osnutek:Poljanski camino in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
• Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in se lahko izbriše.
• Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na Forumu za pomoč, na pregledovalčevi pogovorni strani ali uporabite pomoč izkušenih urejevalcev v živo na Telegramu.

A09|(pogovor) 00:12, 6. marec 2025 (CET)

Seznam občin na Koroškem (zvezna dežela)

Bojan, bi lahko, ko boš kaj pri času, pregledal in popravil slovenska imena občin v Seznamu občin na Koroškem (zvezna dežela)? Zelo bi pomagal k temu, da počitimo in uredimo podatke o koroških krajih.   ^Ja_ne^zd_ril^c 23:15, 6. marec 2025 (CET)

Na prvi pogled že vidim številne napake. Nekdo brez kvalifikacije je nekaj vnesel, po drugi strani mi pa nekdo brez kvalifikacije briše geslo o "Poljanskem caminu".

Jaz sem svojčas geslo o krajevnih imenih obdelal po znanstvenih standardih in tako dokončal. Pred kratkem sem dodal še dva zgodovinska dokumenta, vendar zavestno nisem prenesel zgodovinski imenik v obstoječi sistem. Predlagam, da propravke zavržemo v celoti, ker nimajo smisla. Vmmes sem pa geslo pregledal in izbrisal, kar nima smisla in pustil le tiste ekzonime, ki so ustaljeni v vsakdanji rabi na Koroškem (med izobraženimi domačini). lp Bojan2005 (pogovor) 10:19, 7. marec 2025 (CET)

Najprej komentar glede kvalifikacij. Wikipedija je prostor, ki ga lahko ureja vsakdo z vsemi prenostmi in slabosti, ki ga tak sistem prinese. Tudi v vsakdanjem življenju in celo v znanstvenih krogih imaš pogosto poravka s sogovorniki, ki delajo nekaj kar na pamet, pa so višje v hierarhiji. Tudi mene včasih glava boli od neumnosti, ki jih vidim tukaj. Na srečo se jih preprosto odpravi, ob morebitnih nesoglasijih pa se na Wikipediji večinoma goji kultura dialoga.

V premislek: V tabelo se lahko doda še stolpec za zgodovinska poimenovanja, ki bodisi niso več v uporabi, bodisi jih tamkajšnje oblasti ne priznavajo. Druga možnost, kateri sem manj naklonjen pa je nov ločen seznam. --Miha 10:34, 7. marec 2025 (CET)

Spoštovani Miha, le toliko v premislek.

V zahodnem znanstvenem svetu bi bilo nedojemljivo, da nekdo piše nekaj o nečem, o čemer nima primerne kvalifikacije ali pojma. To na osnovi znanstvene etike in metode ni mogoče! Sami ne boste vzeli preprostega znanca, da vam opravi visoko strokovno delo električarja ali inštalaterja, če tega preprosto ne zna. Zato me argument, da lahko vsakdo na Wikipediji piše malce vznemiri na osnovi svojega zahodnega pojmovanja znanstvene etike in kvalifikacije (3,5 zaključenih študijev na 5 univerzah v 3 državah in 7 aktivnimi jeziki). Le v premislek. Tu bi morala slovenska Wikipedijska skupnost malce razmišljati o svojih temeljih. Žal nimam resurs in možnosti, da bi k temu izven dialogov kot temle prispeval npr. v Sloveniji.

kar se pa konkretne tabele tiče, žal nimam za zdaj resurs in časa, da bi na njej delal in jo potrebam sodobne znanosti prilagodil.

Hvala za razumevanje.

Lep pozdrav BNojan2005 Bojan2005 (pogovor) 23:24, 20. marec 2025 (CET)

Spoštovani Miha, žal šele sedaj vidim vaš komentar, oprostite, imam le omejeno časovnih resurs in se osredotočim na svoje znanje. Pred nedavnem sem izdelal "Seznam dekanij krške škofije", kjer sem posebno tudi pazil na pravilno rabo slovenskih krajevnih imen/imen župnij - na kratko rečeno - na severnem Koroškem. To seveda na osnovi vsega znanja, ki sem si ga pridobil v okviru "Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem". Geslo o "Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji" sem prav tako posodobil že poprej in pred nedavnem sem naložil na Wikisource dva osrednja zgodovinska seznama krajevnih imen, katere sem kritično objavil v okviru omenjene Enciklopedije.

Glede zgodovinskih imen in zgodovinskih uradnih slovenskih imenskih oblik sta ta dva dokumenta najbolj relevantna. Oba sem sedaj objavil v obeh geslih ( https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_naselij_na_Koro%C5%A1kem_(zvezna_de%C5%BEela) / https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ob%C4%8Din_na_Koro%C5%A1kem_(zvezna_de%C5%BEela) ).

S tem bi naj bila zadeva (za zdaj) urejena. Dodatnega stoplca ali posebnega gesla nima smisla, ker se VSE relevante zgodovinske imenike kritično objavil v Enciklopediji.

LP Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 12:07, 25. april 2025 (CEST)

Sprememba stanja vaše predložitve: Poljanski camino (20. marec)

Članek, ki ste ga pred kratkim predlagali v pregled, je bil pregledan! Žal tokrat ni bil sprejet. Razlog je naslednji:  Komentar, ki ga je pustil pregledovalec, je naslednji: Prosimo, preverite predložitev glede dodatnih komentarjev, ki jih je pustil pregledovalec. Vabimo vas, da uredite predložitev in odpravite pomanjkljivosti, po popravi pa članek znova predložite v pregled.

• Če želite naprej urejati predložitev, pojdite na Osnutek:Poljanski camino in kliknite zavihek »Uredi« na vrhu okna.
• Če svojega osnutka ne boste uredili v naslednjih 6 mesecih, se bo štel za opuščenega in se lahko izbriše.
• Če potrebujete kakršno koli pomoč ali ste v zvezi s to predložitvijo naleteli na kakršne koli druge težave, lahko za pomoč vprašate na Forumu za pomoč, na pregledovalčevi pogovorni strani ali uporabite pomoč izkušenih urejevalcev v živo na Telegramu.

— GeographieMan^[~MSG~] 11:38, 20. marec 2025 (CET)

Spoštovani @GeographieMan, ne vem, če ste že kdaj bili na Celovškem polju ali če ste seznanjeni z jezikovno in socialno oziroma sociolingvistično situacijo na tem področju.

Od domala 100 % slovenskega prebivalstva je danes ostala pičica, ki sem jih v geslu "Kryptoslowenen" ("kriptoslovenci") identificiral v okviru Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem v analogiji do ustaljenega pojma "kriptoprotestanti"..

Med koroško slovenskimi znanstveniki sem praktično edini, med literarnimi avtorji itak absolutno edini, ki mu je Celovško polje osrednji literarni siže. Sem torej verjetno zadnji in so moja besedila zadnja avtentična besedila domačega avtorja, ki nosi v sebi še starejše znanje, ker sem odraščal pri starih starših na Tomanovini (ded se je rodil leta 1895).

Vsa citirana literatura v mojem osnutku gesla o EDINI slovenski knjigi, ki nosi pojem "Celovško polje" v glavnem naslovu (in druga, če vključujete podnaslov), je znanstveno utemeljena in preverjena.

Na avstrijski Wikipediji poznam število avtorjev, ki na osnovi znanstvene etike in metode ter znanstvene relevance predstavljajo rezultate svojih raziskovanj. In to je tudi prav tako, ker bi drugače njihova dela ostala v slonokoščenemu stolpu znanstvene družbene ne-relevance. Žal na avstrijskem Koroškem praktično ne poznam drugega avtorja, ki bi pisal gesla, ki so relevantna za slovensko regionalno kulturno zgodovino. Kar se pa avtorjev dijakov slovenske Wikipedije brez znanstvene kvalifikacije in metode - ter posledično etike - tiče, pa imam svoje pomisleke, kajti tudi prispevajo k slabemu imidžu slovenske Wikipedije.

Citiral sem torej število zunanjih virov (kot Cobiss.si ali pa dela prof. Segerja, kar izničuje vaš argument.

Ne vem torej, od kod vam strokovna kvalifikacija, da bi cenzurirali delo na osnovi znanja o regionalni kulturni zgodovini, leposlovju, sociolingvistični situaciji Celovškega polja. Že cenzor @A09 je priznal, da vsebinsko nima nobene primerne kvalifikacij in je celo izbrisal sliko, ki sem jo dal Wikipediji/Commons na razpolago.

Če izbrišete geslo, izbrišete del slovenske kulturne zgodovine in to je torej prav tako skrajno politično in znanstveno neutemeljeno dejanje.

Pravkar me je Wikipedijski avtor ^Ja_ne^zd_ril^c prosil za pomoč, ker sem pač referenčni avtor na določenih področjih, tako npr. kar se tiče slovenskih krajevnih imen na Koroškem.

Od leta 2011 naprej sem napisal veliko število gesel na slovenski Wikipediji na osnovi svoje znanstvene kvalifikacije in etike ter dodal številnim geslom na nemški Wikipediji aspekte slovenske kulturne zgodovine. Izven Wikipedije imam v svojem seznamu literature 900 publikacij (lahko ga najdete na Amazonu).

Prosim torej, da prestavite osnutek gesla o Poljanskem caminu na osnovi novih spoznanj in razmišljanj o znanstveni etiki in odgovornosti v obliko, ki je javnosti vidna.

Hvala

Z lepim pozdravom

Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 22:59, 20. marec 2025 (CET)

Hvala za obsežen odgovor, vendar je v njem več napačnih predpostavk in nerazumevanja pravil ter delovanja Wikipedije. Spodaj bom, kot že kolega pred mano, še enkrat natančno naslovil ključne težave:

1.) Pomanjkanje neodvisnih virov

Vaš argument, da ste citirali Cobiss in dela prof. Segerja, ne rešuje osnovnega problema: vaša knjiga ni podprta z neodvisnimi sekundarnimi viri, ki bi objektivno potrdili njeno pomembnost oz. odmevnost. Cobiss je le bibliografska baza in ne potrjuje akademske vrednosti dela. Lastna dela avtorjev niso neodvisni viri, kar pomeni, da se zgolj sklicevanje na vašo knjigo ali lastne publikacije ne šteje kot zanesljivo po smernicah Wikipedije.

2.) Samo-referenciranje in lastno raziskovanje (Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja)

Večino informacij v vašem osnutku gesla temelji neposredno na vaši knjigi ali osebnih interpretacijah. Wikipedija ni prostor za objavljanje izvirnih raziskav (kar pomeni novih spoznanj brez predhodne obravnave v neodvisnih virih). Brez neodvisnih recenzij ali akademskih analiz vaše knjige ne more biti obravnavana kot enciklopedično odmevna.

3.) Osebna odmevnost ne pomeni enciklopedične odmevnosti (Wikipedija:Odmevnost)

Čeprav trdite, da ste "edini avtor, ki se ukvarja s Celovškim poljem", to samo po sebi ne pomeni, da je vaša knjiga enciklopedično odmevna in tako primerna za Wikipedijo. Wikipedija ne temelji na osebnih zaslugah avtorjev, temveč na objektivnih kriterijih odmevnosti, ki jih mora potrditi neodvisna strokovna obravnava.

4.) Pristranskost in neustrezna argumentacija (Wikipedija:Nepristranskost)

Celoten ton vašega sporočila in osnutka gesla je pristranski, saj poskušate uveljaviti vaše osebno mnenje kot splošno sprejeto dejstvo, ne da bi to podkrepili z neodvisnimi dokazi. Wikipedija zahteva nevtralno stališče (WP:NPOV), kar pomeni, da morajo biti vse trditve podprte z zanesljivimi in uravnoteženimi viri. Primeri vaše nepristranskosti:

• "Bogato ilustrirano delo"
• "Avtentičen vir za številna področja"
• "Pesniško besedilo vrne domačinom njihovo domala pozabljeno zgodovino"
• "Samo s pesniško besedo ... odkriva dimenzije"

5.) Napadanje drugih urejevalcev (Wikipedija:Vljudnost, Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost)

Vaše žaljive pripombe o "avtorjih dijakih brez znanstvene kvalifikacije" niso samo neprimerne, temveč tudi v nasprotju z načelom predpostavljanja dobrih namenov (WP:AGF) in vljudnosti (WP:CIVIL). Wikipedija je skupnost prostovoljcev različnih stopenj znanja in izkušenj, kjer osebni napadi nimajo mesta.

6.) Neutemeljene obtožbe o cenzuri

Omenjanje "cenzure" je neutemeljeno in zavajajoče. Upoštevanje pravil Wikipedije ni cenzura – gre za zagotavljanje kakovosti in preverljivosti vsebine. Če vaše geslo ne izpolnjuje kriterijev odmevnosti in zanesljivih virov, to ne pomeni političnega ali znanstvenega zatiranja, temveč spoštovanje smernic skupnosti.

Vaša osebna vpletenost vodi do nekritičnega poudarjanja lastnega dela. Pri enciklopedičnih zapisih je potrebna znanstvena distanca, ki v vašem osnutku povsem manjka. Wikipedija ne more biti prostor za samopromocijo, ne glede na vaše akademske dosežke.

Kaj je torej potrebno za objavo gesla?

Če želite, da se geslo o Poljanskem caminu obdrži:

• Predložite neodvisne sekundarne vire, ki obravnavajo vašo knjigo (recenzije, akademske analize, članke v priznanih publikacijah).
• Zapišite vsebino nevtralno in brez osebnih interpretacij.
• Izogibajte se sklicevanju na lastna dela kot edini vir odmevnosti.
• Ohranite spoštljiv ton v komunikaciji z drugimi urejevalci.

Dokler teh pogojev ne izpolnite, vaše geslo ne izpolnjuje kriterijev za objavo na Wikipediji.

Lp,

— GeographieMan^[~MSG~] 23:33, 20. marec 2025 (CET)

Besedilo sem močno strnil in osnutek prestavil v osnovni imenski prostor. Knjiga je dosegla določeno stopnjo odmevnosti o čemur pričata vsaj dva intervjuja ob izidu knjige v glasilih Koroških Slovencev. Tudi avtor in njegova družina je na avstrijskem Koroškem in širše dovolj prepoznaven, o čemer posredno priča tudi nedavna podelitev prestižne nagrade avtorjevi mami (in soavtorici njunega skupnega vodilnega dela) za življenjsko delo med drugim prav na področju obravnave slovenske manjšine (gl. https://spoe-bildung.at/2025/03/15/15-marz-2025-verleihung-des-3-marie-jahoda-preises-eine-wurdigung-wissenschaftlicher-exzellenz-und-gesellschaftlicher-verantwortung/) tako, da celoten postopek z distance deluje prav absurdno. -- Miha 23:11, 22. marec 2025 (CET)

Absurdnost gor ali dol, pravila so postavljena. Hvala da si spremenil prej neprimeren ton besedila. Imamo še kak drug, neodvisen vir? 3/5 (2/4) virov je napisal avtor sam, mogoče bi se dalo še kaj izboljšat. A09|(pogovor) 23:16, 22. marec 2025 (CET)

Spoštovani Miha, hvala, korekture so korektne, geslo je online. In če tako ostane, naj bo vse prav.

Vsekakor se mi zdi, da bi bil potreben notranji diskurz o kriterijih. Kajti znanstvena etika je tisto, kar bi naj vodilo objave člankov in korektur in ne kriterij, da nekdo NI "osebno povezan" s temo. Kajti seveda so strokovni avtorji povezani s temo.

Zlasti v slovenskem okolju je deloma tako malo strokovnjakov za določeno temo, da pač drugih ni.

Kar se tiče Celovškega polja sem praktično edini strokovnjak (in edini avtor na Wikipediji). Poleg tega sem eden redkih izvirnih domačih govornikov slovenščine in poljanščine na Celovškem polju in aktualno EDINI literarni avtor tega področja.

To je dilema, ki se je ne da rešiti s pravili, ki so izraz miselnih modelov in časov, ko je znanost v socialistični Jugoslaviji bili izpolitizirana, zlasti vse družbene vede, ko so se lahko doktoratu prijavile le osebe, ki so bile še pred postopkom politično preverjene. Posledično so postali profesorji le politično korektni. To je tragična zgodovina znanosti, katerih posledic sem kot urednik Enciklopedije zares občutil. Zato sem za številna gesla prosil domače bukovnike in strokovnjake, poznavalce lastne regije, da mi pišejo gesla, ki so bila vedno izvirna.

Vsekakor je sedaj vsak to poglavje zaključeno. Hvala. Bojan2005 (pogovor) 09:08, 28. marec 2025 (CET)

Novi članki

Če ne nameravaš predlagati novega članka v formalni pregled pred objavo, ga ni treba objavljati kot osnutek in potem prestaviti. Lahko objaviš kar direktno. — Yerpo ^Ha? 20:51, 4. april 2025 (CEST)

Hvala, le da mi je tako bolj enostavno in vem, kako priti hitro in efikasno do rezultata. lp Bojan2005 (pogovor) 20:52, 6. april 2025 (CEST)

da bi le imel direktno spletno povezavo, bi to lahko tudi tako naredil. lp Bojan2005 (pogovor) 21:24, 6. april 2025 (CEST)

Kolega Yerpo,

sistem mi noče prestaviti osnutka, ki sledi, v glavno masko:

Prestavi Osnutek:Župnijska cerkev Brdo (Šmohor)

Vas lahko prosim za pomoč.

Moral bi namreč še malenkosti prirediti na drugih relevantnih straneh.

hvala. lp Bojan2005 (pogovor) 22:18, 6. april 2025 (CEST)

Interne programske napake. Zdaj je spet vse v redu, lahko nadaljuješ z delom, poskusi ponovno prestaviti stran. LP, A09|(pogovor) 22:31, 6. april 2025 (CEST)

hvala lp Bojan2005 (pogovor) 20:41, 7. april 2025 (CEST)

Direktno povezavo do glavnega imenskega prostora lahko sicer dobiš preprosto tako, da napišeš polno ime v iskalnik in klikneš "Išči". Če članek s takim naslovom ne obstaja, bo sistem ponudil rdečo povezavo do prazne strani. — Yerpo ^Ha? 20:50, 7. april 2025 (CEST)

ah, hvala. lp Bojan2005 (pogovor) 21:28, 7. april 2025 (CEST)

PS: Si bom sposodil temo ... Si morda kaj razmišljal o natečaju Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025? Tvoji članki bi se vsi šteli, Avstrija namreč tudi sodeluje (označiš jih s predlogo {{CEE Pomlad 2025}} na pogovorni strani članka). Vsekakor vabljen k sodelovanju. LP, A09|(pogovor) 23:36, 15. april 2025 (CEST)

Cerkve na Koroškem (zvezna dežela)

Najprej hvala, da si se lotil prispevanja člankov o koroških cerkva. Glede imen člankov bi predlagal, da jih standardiziramo: v naslovih se praviloma izogibamo opisnim oznakam kot so "župnijska", "podružnična", "pokopališka", "samostanska" ali kaj drugega. Običaj pa je še, da dodamo imenu patrocinij. Primer: članek Župnijska cerkev Bilčovs se preimenuje na Cerkev sv. Jakoba, Bilčovs.

V Infopolje Cerkev pa je treba dodati še podatke o kraju in državi nahajanja, patrociniju in pa cerkveni upravi. Za bilčovsko cerkev so to tile parametri:

| location = [[Bilčovs]]
| country = {{Zastava|Avstrija}}
| denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]]
| dedication = [[sveti Jakob]]
| status = [[župnijska cerkev]]
| parish = [[Bilčovs]]
| deanery = [[Borovlje]]
| diocese = [[Krška škofija]]

  ^Ja_ne^zd_ril^c 22:46, 14. april 2025 (CEST)

Se bom lotil preimenovanja po vzorcu kot ga je opisal Janez. Ni jih toliko. A09|(pogovor) 22:02, 16. april 2025 (CEST)

Oprosti, ampak ne razumem tvojega argumenta od včeraj, ko si premaknil cerkev sv. Lovrenca, Šentlovrenc (Štalenska gora), kjer si argumentiral: Šentlovrenc je pravopisno standardizirano ime in se g ne da kar tako spremeniti. Imena krajev se niso spremenila, spremenil se je pa format naslova, saj so vse cerkve na slovenski wiki usklajene po "formuli": cerkev + zavetnik, kraj. Lahko objasniš? Hvala in LP, A09|(pogovor) 12:14, 22. april 2025 (CEST)

Spoštovani,

kar se infopolja cerkva tiče, je res, da je bilo tisto, ki sem ga uporabljal, pomanjkljivo in je prav, da je razširjeno.

Upam, da sta sedaj vključeni imenski varianti (vsaj 2, če ne 3 zaradi Južno Tirolskih primerov).

Aktualno očitno manjka informacija o uradnem cerkvenem jeziku oz. jezikih, kar je še posebej na avstrijskem Koroškem relevantno (prav tako kot na Južnem Tirolskem, kjer so poleg italijanskih in nemških še ladinske fare. Isto velja za Furlanijo Julijsko krajino idr.).

Kar se poimenovanja gesel tiče, sem sledil avstrijskemu vzoru tudi zato, da bi bile postavljene sistemske vzporednice. Dodatno sem prav zato izdelal v tej fazi najprej geslo o koroških dekanijah in nimam resurs, da bi to geslo v vsaki podrobnosti prilagodil drugemu / novemu sistemu (nekaj bom še popravil ob priložnosti). Je pa vsekakor cerkvenopravno relevantno, ali gre za župnijsko cerkev ali kak drug tip objekta, kar je po avstrijski zgodovinopisni logiki vsekakor utemeljeno. Tu se srečujejo rzane "znanstvene šole" ali navade in običaji, zato mislim, da ima, kar se avstrijske Koroške tiče, že smisel, da se ene logike držimo. Res je po drugi strani, da sem začel pisati ta gesla prav zato, ker se že v okviru izdelave Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem ugotovil, da osrednji umetnostno-zgodovinski vodič Avstrijskega zavoda za spomeniško varstvo DEHIO sistemsko NE omenja slovenskih križevih potov in drugih slovenskih napisov v drugih spomenikih.

V drugem koraku torej popravljam te pomanjkljivosti v geslih na nemški Wikipediji.

Načeloma bi se torej vsekakor držal avstrijskega sistema, ker imam že v primeru Šentlovrenca problem pravilnega poimenovanja.

Odkar ste/so začeli, urediti geslo za vsako najmanjšo vas, je 'vzporednost med nemškim in slovenskim geslom ter d imenom vasi in imenom cerkve tem bolj pomembna.

V primeru Šentlovrenca sta vas in cerkev enako poimenovana, in je tako zapisano v referenčni literaturi, kot je to tudi raba v živi lokalni slovenščini:

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0entlovrenc,_%C5%A0talenska_gora

https://sl.wikipedia.org/wiki/Podru%C5%BEni%C4%8Dna_cerkev_%C5%A0entlovrenc_(%C5%A0talenska_gora)

Kar se Šentlovrenca tiče, ima pač slovenščina vsaj dve varianti imena in je koroška varianta prav tako utemeljena in se je ne da spremeniti. Glej tudi razširjeno geslo/razločitev: https://sl.wikipedia.org/wiki/Lovrenc_(razlo%C4%8Ditev).

"Ljubljanska" standardizacija NI utemeljena, kajti izmišljotinsko poenoti zadeve, ki so pač različne. Slovenski jezik ni povsem enoten - zlasti pri krajevnih imenih - in to je pač tako. Morda je zato treba preveriti, ali infopolje nudi možnost, da to upošteva, če ne, ga je treba prilagoditi. Nekoč sem izdela / razširil in standardiziral celotno geslo o seznamu slovenskih imen avstrijskih krajev ter pred nedavnim dodal še relevantne zgodovinske vire, ki sem jih uporabljal in objavil v okviru Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem.

Še zlasti pa je očitna uradna nekultura jezika, kot pri SŽ, kjer niti imena drugega koroškega mesta v slovenščini ne uporabljajo: https://www.capcut.com/t/Zs8PQBxHV/ .

Po mojih izkušnjah je v Sloveniji (v širši javnosti kot tudi v uradni sferi ali v znanosti) poznavanja slovenskih krajevnih in drugih imen na avstrijskem Koroškem katastrofalno in praktično ne več obstoječe. Tudi v kolektivi zavesti ni več. V svojih delih pač vrnem jezikovno dostojanstvo, kulturo in samopodobo - tudi kar se tiče krajevnih, ledinskih in drugih geografskih imen - tako tudi Šentlovrencu.

lp

Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 22:06, 23. april 2025 (CEST)

Razumem tvoj komentar, ampak se bojim, da si zgrešil moje bistvo. Ko sem jaz premaknil stran z 'Podružnična cerkev Šentlovrenc (Štalenska gora)' na 'Cerkev sv. Lovrenca, Šentlovrenc (Štalenska gora)' nisem spremenil nobenega krajevnega imena, pač pa le stran premaknil na naslov, ki vsebuje ime zavetnika, kot je to shematsko urejeno pri drugih cerkvah – ne samo cerkvah v Sloveniji, ampak tudi drugih cerkvah, ki imajo članek na slovenski Wiki. Bi se torej lahko držali take formulacije, da se opusti status cerkve ('Podružnična ...') ter doda zavetnika? LP, A09|(pogovor) 23:29, 23. april 2025 (CEST)

Spoštovani,

imava enostavna dva različna pristopa in različne prioritete, za katere govorijo takšni in drugačni argumenti. Jaz sem sledil avstrijskemu vzoru in sistematiki ter lokalni slovenski jezikovni rabi, ki je tudi normirana.

Patrocinij je pa zares manjkal v infopolju, kot je manjkala informacija o cerkvenem jeziku oziroma o cerkvenih jezikih. Pravkar sem preveril na strani župnijske cerkve Šentpeter pri Grabštanju. Tam infopolje še ni popravljeno glede cerkvenega jezika ( v tem primeru bi npr. napisal "nemščina" ter "do 1938 slovensko" ali "dvojezično slovensko/nemško" (odvisno pač, kaj piše v relevantnem viru, ki sem ga objavil v Enciklopediji.

Ob tem primeru me je še enkrat bolj jasno, da se mi zdi informacija redundantna /sv. Lovrenca / Šentlovrenc ali sv. Lovrenca / sv. Lovrenc za cerkve v Sloveniji, isto za sv. Peter / Šentpeter, sv. Mihael, Slovenji Šmihel itd. To je informacija za infopolje.

Prioritarno bi torej bilo, da se prilagodi infopolje potrebam, kot sem jih orisal. Pri svojem delu se bom kot strokovnjak in avtor (https://bojanschnabl.net/home/celovsko_polje/) še nadalje držal znanstvene metodike, ki se mi zdi najbolj primerna in ki upošteva transkulturno dimenzijo. Več resurs tudi nimam, ker pišem prispevke v glavnem med potovanjem v vlaku, seveda tudi doma, kjer imam Enciklopedijo in druge vire pri roki, kadar je to potrebno.

pereče vprašanje bo le, kako bomo zajeli podružnične cerkve v preglednem geslu, kajti moj seznam dekanij Krške škofije jih ne predvideva (Avstrijci imajo enostavno več resurs).

Predlagam torej, da ne zgubljate časa za preimenovanje ampak vas raje vabim, da uporabljate vaše energije in resurse za potrebno pomoč, kjer bom vam hvaležen za vse tisto, česar jez ne znam ali ne zmorem.

Ali bi vas lahko torej prosil, da prilagodite infopolje za cerkve:

- patrocinij

- podnapis slike?

- drugi patrocinij

- prvi uradni jezik

- drugi uradni jezik

- škofija

- dekanija

... (še kaj?)

Hvlala.

prav lep pozdrav

Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 20:20, 24. april 2025 (CEST)

Uporaba infopolja

A je prilagajanje Infopolja urejeno? Če ni, lahko pomagam, vendar mi ni jasno glede parametrov - bi rabila dodatna pojasnila. Včasih se z malimi spremembami lahko veliko reši. --Pinky sl (pogovor) 17:35, 28. april 2025 (CEST)

Joj Pinky si

hvala, to sporočilo me veseli.

Po mojem znanju dotično infopolje še ni prilagojeno.

Aktualno je ves sistem nesistematičen, ker je kolega tudi spremenil poimenovanje gesel, ki izkaže, da nima cerkvenopravne sistematizacije v misli ampak ne samo da tvori pleonazme oz duplikacije (cerkev sv. XY, sv. XY v vasi tej in tej, ampak ustvarja napake kot pri Šentlovrencu in Šmihjelu, ki se nikdar ne uporabljajo drugače, kot je pač na Koroškem normirano in v živi rabi.

Res je, da na slovenski Wiki obstaja gesel cerkva po svetnikih, ki pa ne more biti glavni kriterij. Tu so cerkvenopravni aspekti pomembnejši oz. bi se morali zrcaliti v geslih.

Jaz sem sledil pri svojih poimenovanjih avstrijski/koroški sistematizaciji, ki se mi je zdela dokaj smiselna (le da v geslih samih ni vključena slovenska kulturna zgodovina, zaradi česar sem ustvaril slovenska gesla in dodal dotične informacije v nemških geslih). Vsekakor je vzporednost z nemškimi gesli nujna, ker Wiki tako tudi služi transkulturnemu dialogu.

Spodaj sem s črtico (-) označil potrebne dodatke.

Glede poimenovanja »Tip cerkve po kanonskem pravu« in »dodatna opredelitev« sem odprt za dialog in boljše predloge. Po mojem bi bil enostavnejši pojem »status«, ki je pa že v rabi za drugi tip informacije. Iskal sem tudi primeren pojem za nem. »Eigenkirche«, slovensko pojmovanje pa je moje, ker nisem našel primernega vira v slovenščini.

Glede »dodatne opredelitve« je tako, da je župnijska cerkev lahko tudi stolnica (katedrala), prafara itd. Prvi tip opredelitve ne izključuje drugega.

(mastno le za boljšo vidljivost, nemški pojmi za vzporednost)

{{Infobox church

| name = Župnijska cerkev Slovenji Šmihel

- patrocinij

- drugi patrocinij

| image = Poggersdorf St. Michael ob der Gurk Pfarrkirche hl. Michael 15062007 01.jpg

- podnapis slike

| pushpin map =Austria

| pushpin map = Avstrija

| coordinates = 46°40′52,6″N 14°30′12,2″E

| denomination = rimskokatoliška cerkev

| consecrated date =

| status = dejavna

- tip cerkve po kanonskem pravu

- župnijska cerkev (nem. Pfarrkirche)

- podružnična cerkev (nem. Filialkirche)

- lastniška (plemiška) cerkev (npr. Partovca (nem. Eigenkirche - lat. ecclesia propria)

- kapela (nem. Kapelle)

- dodatna opredelitev

- prafara (nem. Urpfarre)

- stolnica (nem. Dom )

- katedrala (nem. Kathedrale)

- bazilika (nem. Basilika )

- kolegiatna cerkev (nem. Stiftskirche )

- opatijska cerkev (nem. Abteikirche )

- priorska cerkev (nem. Prioratskirche )

- proštijsa cerkev / proštija (nem. Propsteikirche )

- romarska cerkev (Wallfahrtskirche )

- matična cerkev (nem. Mutterkirche )

- prvi uradni jezik

- drugi uradni jezik

-tretji uradni jezik (npr. Višarji)

- škofija

- dekanija

| functional status =

| heritage designation = da

| website = župnijska cerkev

| architect =

| functional status =cerkev

| style = gotska arhitektura, baročna arhitektura

| length =

| width =

| width nave =

}}

Prav lepa hvala. LP Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 22:24, 29. april 2025 (CEST)

Dodal bi samo to, ker ne vem če se zavedaš, ampak načeloma so wikiskupnosti neodvisne in za nas sheme in pravila nemške (ali katerekoli druge) Wikipedije ne veljajo, ampak bom zaenkrat to pustil. Infopolje se mi zdi smiselno, sta pa škofija/dekanija že implementirani v parametru deanery/diocese (glej {{Infopolje Cerkev}}), patrocinij pa pod dedication. Precej prepričan sem, da tip/opredelitev že povzema status/functional status. Dejansko bi bilo potrebno implementirat le večjezične parametre, ki bi pa služili tudi drugod. LP, A09|(pogovor) 22:32, 29. april 2025 (CEST)

Spoštovani A09,

1. kot izdajatelj Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem in avtor njene (nove) transdisciplinarne zasnove, absolvent treh študijev (Mag. dr. MAS) (in pol (cand. jur.)) na petih univerzah po Evropi, z dvema maturama (francosko in avstrijsko) ter znanjem 7 jezikov in avtor okoli 900 publikacij (izven WIKI) (glej bojanschnabl.net), se mi zlasti zdi pomembno, da so Wiki tudi transkulturno koristne.

Če razne Wikipedije tako sploh ne bi bile primerljive, potem se le čudim, da je predloga (glej

Bojan2005

) angleška. Če bi to napisal Koroški Slovenec ali Slovenec iz Italije, bi vsekakor bila upoštevana cerkven-pravna večjezičnost uradnega cerkvenega jezika. Slovenski Slovenci pa na ta bistveni aspekt očitno niste mislili.

Vaše zanikanje transkulturnosti WIKI me torej šokira in zopet postavlja vprašanje znanstvene utemeljenosti in znanstvene kvalifikacije.

Transkulturna dimenzija je zlasti pomembna za koroško-slovensko kulturno zgodovinopisje, kajti osrednje transdiscipinarno spoznanje Enciklopedije – in mene kot njenega glavnega avtorje (1/3 celotnega besedila) – je, da je prav ponavljanje etnocentričnih kognitivnih disonanc porazno za znanost in razvoj znanja ter poglabljanje interkulturnega dialoga – ter privedlo tudi v »slovenski » znanosti do številnih rezultatov, ki niso utemeljeni (glej spodaj).

"Slovenska" WIKI NI last Slovenije ali "slovenske" znanosti in mora tudi služiti ostalim slovensko govorečim skupnostim izven Slovenije, zlasti avtohtonim (razen, če bi naj tvorili lastno varianto slovenščine in lastno Wiki - kot bavarska WIKI).

Prav ta omejenost "slovenske" znanosti je predstavljala izreden izziv pri sestavljanju gradiva za Enciklopedijo, ker npr. slovenska politična zgodovina NI upoštevala v primerni meri - po mojih izkušnjah - ravno zgodovinske, ustavno-zgodovinske ali cerkveno-pravno zgodovinske dimenzije. Zato se tudi napisal prvo disertacijo, ki je celovito prikazala slovensko ustavno zgodovino, pri čemer sem integriral metodologijo tako avstrijsko ustavno in državno pravnega zgodovinopisja kot tudi slovenske politične zgodovine.

In prav zaradi te pomanjkljivosti je "slovenska" znanost npr. povsem spregledala slovenskega deželnega glavarja Janez Nepomuk Šlojsnik-a in osrednjo kulturno-zgodovinsko pokrajino Celovško polje, ne da govorimo o številnih etnografskih in sociolingvističnih raziskav. Morda bi se morali tega zavedati. Ampak ne bom kritiziral, dokler imate na ULj profesorja zgodovine, ki je očitno za doktorsko temo le razširil svojo magistrsko delo in vrh tega je postal profesor na ULj (ter objavil praktično le o tej temi).

2. Z vašim preimenovanjem »mojih« gesel o koroških cerkva se torej ne strinjam. Pri Slovenjem Šmihelu ste izbrisali oznako nadangela. Pri Šentlovrencu je to enostavno NAPAKA, kot sem vam to že napisal. V domači in uradni slovenščini je to vedno samo Šentlovrenc. Tukaj nekaj »poljubljani«, kar tako ni pravilno.

O spoštovanju slovenščine in slovenske kulturne dediščine (in s tem slovenskih krajevnih imen) glej: Koroška deželna ustava, člen 5: "(2) Das Land Kärnten bekennt sich gemäß Artikel 8 Abs. 2 des Bundes-Verfassungsgesetzes zu seiner gewachsenen sprachlichen und kulturellen Vielfalt, wie sie in Kärnten in der slowenischen Volksgruppe zum Ausdruck kommt. Sprache und Kultur, Traditionen und kulturelles Erbe sind zu achten, zu sichern und zu fördern. Die Fürsorge des Landes gilt allen Landsleuten gleichermaßen." Prevod: "(2) Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake." Koroška deželna ustava, člen 5:[2]

3. Glede infopolja je res, da angleška verzija vsebuje marsikaj, je pa tudi skoraj preveč obširna. Zanjo sploh nisem vedel. Kot vidim, je v osnovi angleška. S tem je naslovljena na skupnost Wikipediancev, ki ima mnogo več človeških resurs in avtorjev. Za koroško-slovensko kulturno zgodovino se mi zdi, da sem precej sam. Torej zame ta predloga v tej obširnosti ni uporabna.

Če naj to uporabljam, lahko, bom pa izbral parametre, če gre. Očitno sem koristil neko rabljeno predlogo.

Vsekakor manjka oznaka cerkvenega jezika oz. cerkvenih jezikov, ker je npr. - in na to bi "slovenski" Wikipedianci lahko mislili sami, če bi se zavedali koroško-slovenske kulturne zgodovine, kar pa očitno niste – prav zardi zgoraj omenjenih metodoloških usmeritvah.

Vsekakor, lp s spoštovanjem Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 23:45, 29. april 2025 (CEST)

Re: Vaše zanikanje transkulturnosti WIKI me torej šokira in zopet postavlja vprašanje znanstvene utemeljenosti in znanstvene kvalifikacije je produkt nerazumevanja/nesporazuma. Vse, kar neodvisnost projekta od drugih prinaša je, da ni en projekt zavezan pravilom drugega wikiprojekta; kar pa ne pomeni prepovedi npr. prevajanja iz nemške wiki oz. drugače povedano, skupnost slovenske Wikipedije lahko tako implementira svoja lastna pravila. To nima nobene veze z znanstvenim utemeljevanjem in kvalifikacijami, prav nasprotno, uveljavlja dobra pravila, kot so prepoved izvirnega raziskovanja. LP, A09|(pogovor) 21:40, 30. april 2025 (CEST)

Načeloma naj bi bile v infopolju le osnovne informacije, za ostale informacije je prostor v besedilu članka.

• Se strinjam z dvojezičnostjo in bom pogledala kako in kaj. Verjetno se dvojezičnost nanaša na ime cerkve?
• glede drugega patrocinij lahko uporabiš {{bulleted list|prvi patronicij|drugi patronicij|tretji patronicij}}.
• Za uradne jezike bi jaz raje našla prostor v telesu članka in zadeve nebi dajala v infopolje.
• za podnapis slike se uporablja |caption=, vendar le v primeru, če je slika direktno vključena v infopolje v |image=. To ni problem, sliko lahko vključiš direktno v infopolje brez problema in dodaš parameter "caption".

Zaenkrat toliko. --Pinky sl (pogovor) 22:58, 29. april 2025 (CEST)

Drži, da infopolje že vse omenjeno predvideva, razen jezikov. Ta parameter se seveda lahko doda. Za primer "dobro izpolnjenega" infopolja glej naprimer članek Bazilika Marije Pomagaj, Brezje. Notri je naveden patrocinij, vsi statusi in pa pod katero župnijo in škofijo spada (dekanija izjemoma manjka). Eigenkirche se lahko prevede kot zasebna cerkev, v pomenu, da gre za objekt, ki ni v Cerkveni lasti. Včasih je uporabljen izraz lastniška cerkev, ampak mislim, da je zastarel in manj jasen od izraza zasebna cerkev. Pri poimenovanjih cerkva pa je tako: na Wikipediji ne moremo gledati zgolj samo lokalne običaje poimenovanja, ampak moramo gledati slovensko kulturo v najširšem smislu. Pri uporabi jezika se ne moremo zanašati na dialekt neke skrajno obrobne dežele (v geografskem smislu seveda, ne zgodovinskem), ampak moramo slediti uporabi celotnega slovenskega prostora. In še praktičen problem: ime Podružnična cerkev Nova vas (hipotetičen primer) je težaven, če ima ta vas več podružničnih cerkva (glej c:Category:Churches in Slovenia by village). Zato preprosto dopišemo patrocinij. Ime Župnijska cerkev Šentpeter pri Grabštanju je težavno iz dveh vidikov, prvič, ker bralec misli, da je ime naselja Šentpeter pri Grabštanju, kar seveda ni, in drugič, ker iz imena Šentpeter sklepa, da je cerkev posvečena svetemu Petru, kar je spet samo pol resnice – manjka namreč še sveti Pavel. Dolgoletna praksa je ničkolikokrat pokazala, da je zapisovanje Cerkev sv. XY, Naselje daleč najbolj "ekonomično" do bralca. Primer razločitve v naslovu je Cerkev sv. Andreja, Sveti Andrej (Občina Moravče) ali Cerkev sv. Urha, Ljubljana (Zavoglje). --  ^Ja_ne^zd_ril^c 23:08, 29. april 2025 (CEST)

spoštovani Janezdrilc, hvala. Upam, da boste (kdorkoli) lahko dodali kategorijo uradnih cerkvenih jezikov. Sicer pa ne govorimo o neki hipotetični stranski pokrajini in narečju, ampak o uradno normiranem poimenovanju cerkva in krajev. Poenotenje tega ne more kar tako izbrisati zgodovinske raznolikosti (no, to so delali drugi...). V "Seznamu župnij dekanije Dobrla vas" sem se moral držati avstrijske sistematizacije. Tam je takrat, ko bi bilo samo ime nedoločeno, dodana občina v oklepaju. "Župnijska cerkev Šentpeter pri Grabštanju (Grabštanj)" bi bila rešitev. Vsekakor avstrijska sistematizacija, ki je za avstrijsko Koroško in njene dvojezične fare relevantna, v naslovu tudi zajame osrednjo informacijo o "statusu" župnijske / podružnične cerkve, kar je tudi izraz pravno-zgodovinske ozaveščenosti in tradicije. Svetniki stopijo pri tem sistemu malce v ozadje, ker pač ločimo cerkev in državo v znanosti. Primer bazilike v Brezjah je zares obširen, slovenski, bom videl...

lp Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 16:45, 30. april 2025 (CEST)

Pogledal sem infopolje, pa očitno že vsebuje parameter za jezike. Takole ga lahko uporabiš:

| languages = [[nemščina]]<br>([[slovenščina]] do leta xxxx)

--  ^Ja_ne^zd_ril^c 18:51, 30. april 2025 (CEST)

Pravkar sem to hotel uporabljati pri Župnijski cerkvi Šenttomaž pri Celovcu, pa me je sistem opozoril, da to ne obstaja. LP Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 21:25, 1. maj 2025 (CEST)

Mislim, da si vsi želimo kvalitetnih člankov o cerkvah na Avstrijskem Koroškem. Pomembno je, da kljub različnim pogledom ohranimo spoštljiv ton in se osredotočimo na iskanje najboljše rešitve za Wikipedijo. Naslovi člankov o cerkvah naj bodo standardizirani Cerkev sv. [Patrocinij], [Kraj], brez opisnim oznak, kot so "župnijska", "podružnična", "pokopališka", "samostanska" itd. Zame je najboljši pristop, da ohranimo standardiziran format naslovov člankov zaradi preglednosti in lažjega iskanja na ravni celotne Wikipedije, hkrati pa zagotoviti, da so vse relevantne podrobnosti, ki jih izpostavlja Bojan2005 (status cerkve, lokalna raba, dvojezičnost, specifični tipi cerkva), vključene na vidno mesto v samem članku in izboljšanem infopolju. --Pinky sl (pogovor) 11:30, 1. maj 2025 (CEST)

Spoštovani, vse ok... le da sem pravkar napisal seznam župnij dekanije Tinje in da pač vsakič naletim na vprašanja vzporednosti z avstrijsko metodologijo, kateri sledim, ker je v sebi celovita. Dokaj več dela sem imel, ker sem moral vse še enkrat preveriti in najti "skrita" gesla.

Kot sem omenil, je očitno avstrijski pristop utemeljen v cerkvenem pravu in ne na svetnikih.

Očitno je obstoječe infopolje pač tako obširno, da ni uporabno. Hvala za namig.

Morda hoče nekdo sem skopirati tole infopolje v primerni verziji (z avstrijsko karto itd.), ker mi je to preveč komplicirano in nimam časa za to...

Hvala. LP Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 16:21, 1. maj 2025 (CEST)

Katero avstrijsko karto? Pinky sl (pogovor) 18:45, 1. maj 2025 (CEST)

Spoštovana Pinky sl,

uporabljam to:

| pushpin map =Austria

| pushpin map = Avstrija

v geslu https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDupnijska_cerkev_%C5%A0enttoma%C5%BE_pri_Celovcu je sedaj jezikovna oznaka povsem zgoraj v infopolju, pod avstrijskim zemljevidom in koordinati.

Lahko bi bilo malce bolj spodaj.

To so tudi informacije, ki so relevantne za moje delo. Ostalih informacij iz angleškega infopolja načeloma ne rabim.

hvala lp. Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 20:10, 2. maj 2025 (CEST)

V infopolju uporabljaj samo en parameter "| pushpin map = Avstrija", ni potrebno dveh. Sem popravila Infopolje Cerkev, tako da so jeziki zdaj nižje. Pinky sl (pogovor) 17:28, 3. maj 2025 (CEST)

Sprašujem se, koliko je podatek o uradnih jezikih sploh relevanten za cerkev, ki je verski objekt. Se mi zdi, da bolj spada v članek o župniji, ki je verska organizacija. — Yerpo ^Ha? 17:44, 3. maj 2025 (CEST)

Spoštovani Yerpo. Kakšno imate strokovno utemeljitev za vaše vprašanje poleg lastnega, osebnega, intuitivnega mnenja?

Seveda je ta podatek še kako pomemben v vseh škofijah po Evrope, kjer se borijo za ohranjanje lokalni jeziki na osnovi - če ne drugega - Evropske Karte za manjšinske jezike.

Dodatno je to kategorija cerkvenega prava in stoletna bitka za slovenščino cerkvi na Koroškem (in na (slovenskem) Štajerskem pod nacizmom, ko so deportirali 100.000 Slovencev ter prepovedali slovenščino v cerkvi).

Kot lahko razberete pri Šenttomažu, Šentlovrencu in Šmarjeti si domačini sami plačamo slovenske maše in je to uradna pravna pravica domačinov tudi tam, kjer cerkev uradno ni več dvojezična. Enako velja za pogrebe in nagrobne kamne (glej geslo "Grabinschriften" v Enciklopediji). V Dolini so bile slovenske maše, dokler je monsignore Silan tam uradoval. Sama uradna domača stran Krške škofije je dvojezična in jasno opredeljuje aktualne dvojezične fare.

Če pa berete geslo "Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924" v Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine, potem boste lahko razbrali takratno uradno stanje, ko so bile župnije ali posamezne podružnične cerkve ali nemške ali slovenske, ali slovensko-nemške ali nemško slovenske. Danes so vse nemško slovenske, če so sploh še dvojezične. V Domejevem geslu o spisu koroških župnij za časa baroka (prav tako v Enciklopediji...) boste lahko razbrali takratno stanje.

Vprašanje je torej tudi relevantno v slovenskem Primorju ali v trstu ali na Višarjih, v Kataloniji, na Korsiki, v Sardiniji in še kjer. Pri Koptih v Egiptu je cerkveni jezik še kako relevantno vprašanje, ker dandanes Kopti govorijo arabsko, mašujejo pa koptsko, jezik v nasledstvu faraonskega jezika. Izraelci so iz nekdanjega, izključno verskega jezika zopet naredili živ jezik naroda, ki tega jezika ni več govoril. Zanimivo bi bilo vedeti, kako mašujejo Maji v osrednji Ameriki, Inki v Peruju, narodi v Mehiki, ki jim španščina ni materinski jezik. Primerov relevance cerkvenega jezika je po svetu še veliko.

Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem je bila ocenjena kot znanstveno (referenčno) delo s strani v Sloveniji pravno-kompetentnega telesa (mislim OSCIH ali podobno).

Kot znanstveni urednik Enciklopedije pa sem zares zaradi pomanjkanja znanja, pravno-zgodovinske kompetence ter senzibilnosti in še kaj - zlasti tudi slovenskih avtorjev in avtoric - vnesel ali lastna gesla ali gesla drugih avtorjev, da bi izpolnil te (boleče) vrzeli.

Ne da vam povem kolikokrat sem vprašal "slovenske" avtorje in avtorice gesel, ki so mi pisali "Rož, Podjuna, Zilja" kot geografsko opredelitev, ali to, kar pišejo, tudi velja za Celovško polje, Možberško gričevje in ali poznajo Wadlova pravno-zgodovinska in etnografska dela in spoznanja. 99,5 &% neznanja. V prevodih sem terminološko primerno prevedel (glej geslo "Südkärnten", "Südkärntner Zentralraum"), ker je takšna literarna in mistificirana metafora nesprejemljiva v nemškem znanstvenem delu. Celotna Enciklopedija je tudi terminološko delo, saj sem to tudi mdr. študiral in napisal pet jezični slovar o terminologiji o konvenciji UNESCO o svetovni dediščini (francosko, angleško, špansko, nemško, slovensko), za kar sem 1997 dobil nagrado UN Združenja v Sloveniji. Drugi študiji so pravo, ustavna zgodovina in Public Management ter nekaj jezikov... Toliko k moji strokovni utemeljitvi mojega odgovora na vaše vprašanje.

S Spoštovanjem, LP Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 18:52, 3. maj 2025 (CEST)

Spoštovana Pinky sl, prav lepa hvala. Ali bi vas lahko prosil, da mi to primerno popravite infopolje pri geslu o župnijski cerkvi v Šenttomažu pri Celovcu, da bi to vzel kot vzor oz za copy-paste. sem le uporabnik sistema, ne IT-strokovnjak.

Še nekaj, zaradi transnacionalne uporabljivosti WIKI ter zaradi številnih gesel, ki se nanašajo na avstrijski primer, bi bilo prav, da če že preimenujejo gesla o cerkvah (z imenom svetnika/svetnice), kot to pač storite v Sloveniji, je nujno, da se lahko išče dotično geslo po sistemu, ki ga uporabljam po avstrijskem vzoru (da ne bo treba prepisati vsa gesla, kjer uporabljam avstrijsko varianto, enostavno, ker nimam več resurs. Eno Enciklopedije sem sicer že objavil, ampak tu je to tudi potrebno zaradi drugih avstrijskih (slovensko-govorečih) uporabnikov in uporabnic, ki koristijo Wiki.

Hvala. lp Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 19:12, 3. maj 2025 (CEST)

Poglej Cerkev sv. Tomaža, Šenttomaž pri Celovcu, če je v redu. Ustvarjene so tudi strani Pfarrkirche St. Thomas am Zeiselberg in Župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu, ki pa sta le preusmeritvi na članek o cerkvi. Takšne strani lahko ustvariš tudi sam - vsebina preusmeritvene strani je le ena vrstica: #PREUSMERITEV[[Cerkev sv. Tomaža, Šenttomaž pri Celovcu]]. Pinky sl (pogovor) 23:06, 3. maj 2025 (CEST)

Draga Pinki sl, prav lepa hvala za vaš trud.

Samo za feedback, ker zares dolgo strokovno delam na tem vprašanju, sem avtor neštetih znanstvenih terminoloških in toponimskih gesel ter sem se z enciklopedično nomenklaturo še kako intenzivno ukvarjal.

V življenju in nikjer v literaturi se ne najde omemba cerkve kot je zapisano "cerkev sv. Tomaža". To je povsem ljubljanska opisna terminologija. Ni pa ime cerkve. Pri imenu gesla gre za terminološko vprašanje nomenklature, torej poimenovanja in ne opisa. Če bi bilo geslo o svetemu / Svetemu Tomažu, potem seveda lahko, je pa to druga stvar.

Še enkrat: Pri poimenovanju gesla gre za nomenklaturo, ne za opis ali pripisovanje neke cerkve nekemu svetniku. Potem bi bilo na svetu milijon gesel o svetniku, tako pa ima vsaka vas svoje geslo.

In tudi to sem že kolegu napisal: slovenska Wiki ni last Slovenije, ne Slovencev. Koristijo jo tudi ne samo pripadniki slovenskih skupnosti v drugih bližnjih in daljnih deželah ampak tudi ljudje brez slovenske materinščine in z drugim znanstvenim ozadjem / metodologijo. Za Koroško ne gre prilagajati slovensko versko osredotočenost pri poimenovanju župnijskih cerkva. Za Slovenijo pa naredite, kakor hočete. Avstrijski strokovnjaki bom najprej gledali na ime kraja ter - ker je v večjih mestih vedno en glavna cerkev , druge pa podrejene - na status cerkve. Zato: Župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu. Vsi pravni akti so primarno vezani na status, ne na svetnika. Res je - že pri pisanju svoje ustavno-zgodovinske disertacije sem se soočal z ogromnim pomanjkanjem pvno-zgodovinske ozaveščenosti avtorjev. Dobro na tem je le, da sem napisal prvo celotno ustavno zgodovino Slovencev v slovenščini od 1848 do 1918.

Ustaljena normirana terminologija je vedno - za ime - Šenttomaž, Šentlovrenc Šentdonat, Šentkarkoli... (pri moških svetnikih). Le opisno, kadar gre za svetnika samega, je lahko v rabi "sveti / Sveti Tomaž " itd... V ozadju je desetletna borba za našo - koroškoslovensko - samobitnost, ki so jo nam najprej hoteli vzeti nemškonacionalci s narečnimi imeni /(ves namesto vas, da bi "umetno tvorili vindišarksko slovenščino / vindišarski jezik, ki bi bil drugačen od normiranega slovesnkega jezika. In potem se še ljubljanski centralisti se ne morejo sprijazniti, da pač imamo v slovenščini več regionalnih variant (Koroška, Prekmurje, Primorska itd). To je SAZU končno tudi sprejela z objavo Zgodvčevega imenika, kot je objavljen v Seznamu slovenskih imen krajev v Avstriji (glej https://sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Zdovc).

Poleg tega nemške inačice ne bi objavil v infopolju nad sliko, ker Slovenci že tako ali tako ne poznajo več slovenskih imen in jih ne zanima, tako pa lahko berejo samo nemško. Kolikokrat so me vprašali za krajevno ime nemško varianto, kadar je šlo za majhno nepomembno vas. Zares ta varianta, kot je sedaj, nima smisla. Nad sliko cerkve v infopolju mora pisati - in to je edino pravopisno enciklopedično pravilno : Šenttomaž pri Celovcu, ali Župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu. Glej https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_imen_krajev_v_Avstriji

Res bi prosil, da se to spakedranščino popravi.

Prav lepa hvala

s spoštovanje. lep pozdrav Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 09:27, 4. maj 2025 (CEST)

Draga Pinky sl, še na ta problem sem slučajno naletel. Očitno je nekdo moje geslo o župnijski cerkvi Šentjanž v Rožu blazno komplicirano preimenoval, brez da bi vsaj ustvaril primerne preusmeritve, tako da se ohrani tudi ime "Župnijska cerkev Šentjanž v Rožu". Tako se je zgubil link, kar sem samo lahko jaz našel, ker sem pač pisal to geslo. Kot povedano, za Avstrijce / avstrijskega bralca je nomenklatura, kot je ustaljena obvezna. Vas lahko prosim, da uredite vsaj to preusmeritev ter gledate na to, da bodo tudi ostala gesla primerno peusmerjena. Tisit Sv. Tomaž pa itak nima smisla.

Prav lepa hvala. lp bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 09:53, 4. maj 2025 (CEST)

Naslov "Župnijska cerkev Šentjanž v Rožu" ni obstajal, saj je bil članek sprva na naslovu "Župnijska cerkev Št. Janž v Rožu". Sem dodal še preusmeritev iz naslova "Župnijska cerkev Šentjanž v Rožu". — Yerpo ^Ha? 09:59, 4. maj 2025 (CEST)

Spoštovani, hvala. na domači strani škofije piše zares Št. Janž (če se prav spomnim), Šentjanž pa je ustaljeno normirano ime vasi ter ustaljena domača raba za cerkev. Zato je prav, da so vsaj preusmeritve primerne.

lp Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 18:18, 4. maj 2025 (CEST)

Članki objavljeni za CEE Pomlad 2025

Predlagam, da članke, ki si jih objavil, skrbno prebereš in dopolniš, popraviš strojepisne napake, upoštevaš smernice za oblikovanje, dopolniš reference in še kaj bi se našlo. Ljuba24b (pogovor) 21:18, 25. april 2025 (CEST)

Seckau

Štajerski trg Seckau je v Seznamu slovenskih imen krajev v Avstriji s slovenski imenom naveden kot Sekava. Zgleda, da bom moral preimenovat članek Škofija Gradec - Sekav. Samo preverjam, če je ime Sekava 100-odstotno zanesljivo.   ^Ja_ne^zd_ril^c 19:45, 27. april 2025 (CEST)

Spoštovani, načeloma so moji prispevki vedno osnovani na zanesljivih virih, ki jih načeloma tudi citiram. Preveril sem še enkrat Enciklopedijo slovenske kulturne zgodovine na Koroškem in sem vir tudi vnesel v dotični seznam. Sekova je slovenska oblika, Seckau nemška, Sekav p. m. mn. vsekakor spakedranščina, ker le fonetično prevzame tuje krajevno ime, brez da bi upoštevalo slovensko kulturno-zgodovinsko utemeljeno rabo. Izničuje slovensko kulturno zgodovino (kar me pa ne čudi - glejte kratek filmček o najavi SŽ mednarodnega vlaka v Beljak v nemščini! Kot da ne bi obstajalo slovensko ime za mesto t.j. Beljak.). Tale Sekav je torej vseakor napačen, Sekova utemeljen. Obstajajo še zgodovinski uradni dvojezični krajevni imeniki za Štajersko, ki bi jih človek lahko še preveril kot . lp Bojan2005 Bojan2005 (pogovor) 21:27, 29. april 2025 (CEST)