Bilčovs

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 46°32′0″N 14°8′0″E / 46.53333°N 14.13333°E / 46.53333; 14.13333

Bilčovs
Ludmannsdorf
Coat of arms of Ludmannsdorf
Bilčovs is located in Avstrija
Bilčovs
Bilčovs
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Manfred Maierhofer
Geografske značilnosti
Površina 2.617 km²
Nadmorska višina 564 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 1.811 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 1 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9072
Območna številka 04228
Spletna stran www.ludmannsdorf.at

Bilčovs (nemško: Ludmannsdorf) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Bilčovs leži v Rožu, severno od reke Drave in južno od Vrbskega jezera.

Glede na popis iz leta 2001 se 28.3% prebivalstva Bilčovsa izreka za Koroške Slovence.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zemljepisna lega[uredi | uredi kodo]

Območje občine Bilčovs se razteza severno od reke Drave in južno od Vrbskega jezera, med občinama Vrba na Koroškem in Kotmara vas. Leži v močno gozdnatem gričevju Gure, iz katerih se odpira pogled na Rož in Karavanke. Nadmorska višina občine se giblje med 600 in 900 metri.

Naselja v občini[uredi | uredi kodo]

Bilčovs je razdeljen na 5 katastrskih občin: Bilčovs (nemško Ludmannsdorf), Mala gora (Großkleinberg), Zgornja Vesca (Oberdörfl), Želuče (Selkach) in Velinja vas (Wellersdorf). Področje občine zajema naslednjih 17 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2001):

  • Potok (Bach), 99 prebivalcev
  • Kajzaze (Edling), 220
  • Bilnjovs (Fellersdorf), 59
  • Branča ves (Franzendorf), 191
  • Mala gora (Großkleinberg), 56
  • Bilčovs (Ludmannsdorf), 196
  • Koviče (Lukowitz), 104
  • Moščenica (Moschenitzen), 43
  • Muškava (Muschkau), 99
  • Spodnja Vesca (Niederdörfl), 97
  • Zgornja Vesca (Oberdörfl), 132
  • Podgrad (Pugrad), 165
  • Na Gori (Rupertiberg), 54
  • Želuče (Selkach), 108
  • Stranje (Strein), 36
  • Velinja vas (Wellersdorf), 131
  • Sodražava (Zedras), 35

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Škofiče Škofiče
Hodiše
Hodiše
Vrba na Koroškem Windrose klein.png Kotmara vas
Šentjakob v Rožu Bistrica v Rožu Bistrica v Rožu


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Bilčovs se v pisnih virih prvič omenja leta 1141. V kraju, ki se je že od nekdaj in vse do današnjih dni močno zanašal na poljedelstvo in kmetovanje, so prevladovale predvsem majhne in samozadostne kmetije. Vse od visokega srednjega veka do revolucionarnega leta 1848 je s širšim področjem Bilčovsa upravljala gosposka iz Hollenburga in Vetrinja.

Cesar Jožef II. je kraj leta 1787 povišal v župnijo. Cerkev Sv. Jakoba, znamenitost in ponos občine, izvira deloma že iz 13. stoletja in vključuje tako romanske kot gotske stilske elemente. Notranja oprema cerkve je bila v 18. stoletju barokizirana.

Za časa napoleonskih vojn med letoma 1809 in 1813 je bilo območje Bilčovsa razdeljeno med francoske Ilirske province in avstrijsko cesarstvo. Meja med obema državama je potekala približno vzdolž črte Na gori - Želuče (Rupertiberg - Selkach). Leta 1813 so bili Francozi premagani pri Rožeku in pregnani iz Koroške.

Leta 1850 sta se na tem območju vzpostavili občini Bilčovs in Zgornja Vesca. Slednjo so leta 1957/58 ukinili in jo priključili občini Bilčovs.

V občini s tradicionalno visokim deležem Koroških Slovencev so leta 1920 ob koroškem plebiscitu prebivalci z veliko večino glasovali za priključitev novoustanovljeni državi Jugoslaviji. Tako je glasovalo okoli štiri petine volilnih upravičencev v Bilčovsu in približno dve tretjini volilnih upravičencev v Zgornji Vesci.

Tudi dandanes na območju dvojezične občine Bilčovs živi močna in živahna narodna skupnost Koroških Slovencev, ki predstavljajo okoli 28.3% vsega prebivalstva.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu iz leta 2001 je imela občina Bilčovs 1825 prebivalcev, od tega jih je imelo 96,5% avstrijsko državljanstvo. 28,3% prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.

H katoliški veroizpovedi se je prištelo 90,9% prebivalcev občine, k evangeličanski 2,0%, k islamu pa 1,5%. 3,5% prebivalstva se ni opredelilo za nobeno uradno veroizpoved.

Spodnja tabela prikazuje delež slovenskega prebivalstva po naseljih občine Bilčovs med letoma 1951 in 1991:

Bilčovs, farna cerkev Sv. Jakoba
Kraj (Nemško) Kraj (Slovensko) Število prebivalcev 1991 Odstotek Slovencev 1991 Odstotek Slovencev 1951
Bach Potok 104 15.4% 98.6%
Edling Kajzaze 191 27.2% 96.3%
Fellersdorf Bilnjovs 52 36.5% 83.8%
Franzendorf Branča vas 164 23.8% 63.8%
Großkleinberg Mala gora 41 36.6% 100%
Ludmannsdorf Bilčovs 150 50.7% 88.3%
Lukowitz Koviče 91 12.1% 60.4%
Moschenitzen Moščenica 50 98.0% 100%
Muschkau Muškava 88 18.2% 94.0%
Niederdörfl Spodnja vesca 98 13.3% 55.3%
Oberdörfl Zgornja vesca 121 27.3% 46.5%
Pugrad Podgrad 132 28,8% 37.8%
Rupertiberg Na gori 57 33.3% 55.4%
Selkach Želuče 99 57.6% 84.3%
Strein Stranje 30 60.0% 100%
Wellersdorf Velinja vas 115 40.0% 88.0%
Zedras Sodraževa 16 25.0% 68.3%
Pogled na Rož

Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Turški križ v Želučah
Most čez Dravo pri Želučah
Podružnična cerkev Sv. Helene

V občini delujejo številna kulturna, športna in ostala društva, najbolj znamenito med njimi pa je slovensko kulturno društvo Bilka. Iz Bilčovsa izhajata tudi dva mednarodno znana umetnika: pisatelj Janko Ferk in slikarka Meina Schellander.

Na področju občine lahko najdemo tudi številna katoliška spominska znamenja in obeležja, zelo značilna za Koroško. Tako se blizu mosta v smeri Podgorja v kraju Želuče nahaja veliko znamenje iz 16. stoletja, pokrito s tipično streho iz lesenih skodel. Poslikava na njem datira iz prve polovice 19. stoletja.

Gospodarstvo in infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Gospodarsko življenje občine dandanes zaznamuje predvsem lesna industrija; v Bilčovsu tako delujejo tri žage, dve tesarski in šest mizarskih podjetij. Največji delodajalec v občini in na širšem območju je podjetje Holzbau Gasser Gmbh.


Politika[uredi | uredi kodo]

Občinski svet[uredi | uredi kodo]

Občinski svet občine Bilčovs ima 15 članov in se je na zadnjih občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole:

  • 6 sedežev Občinska Lista (Gemeindeliste GL)
  • 5 sedežev Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ)
  • 2 sedeža Koroški Svobodnjaki (FPK)
  • 2 sedeža Enotna lista

Neposredno izvoljeni župan je od leta 2009 Manfred Maierhofer iz Občinske Liste (GL).

Grb[uredi | uredi kodo]

V grbu Bilčovsa se odražajo tradicionalne gospodarske značilnosti območja, ki danes spada pod okrilje občine. Oba zlata nazobčana trakova na levi in desni strani predstavljata žagina lista, torej pridobivanje in predelavo lesa. Med njima se nahaja izsek pletene košare, kar ponazarja nekdanjo krajevno tradicijo izdelovanja košar in drugih izdelkov iz slame in trstičevja, med drugim denimo slamnatih klobukov, po čemer je bil kraj nekoč na daleč poznan. Modro ozadje grba pa simbolizira vodo, oz. lokacijo občinskega ozemlja med Dravo in Vrbskim jezerom.

Grb in zastava sta bila občini podeljena 5. marca 2002. Zastava je rumeno-modra, z vključenim grbom.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]