Pojdi na vsebino

Kotmara vas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kotmara vas

Köttmannsdorf
Občina
Grb Kotmara vas
Grb
Kotmara vas se nahaja v Avstrija
Kotmara vas
Kotmara vas
Geografska lega v Avstriji
46°33′41″N 14°14′2″E / 46.56139°N 14.23389°E / 46.56139; 14.23389
DržavaAvstrija Avstrija
DeželaKoroška
Politični okrajCelovec-dežela
Upravljanje
 • ŽupanIng. Josef (Seppi) Lindl
Površina
 • Skupno28,15 km2
Nadm. višina
558 m
Prebivalstvo
 (2024-01-01)[2]
 • Skupno3.155
 • Gostota110 preb./km2
Časovni pasoviUTC+1 (CET/CEST)
UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka
9071
Omrežna skupina04220
Avtomobilska oznakaKL
Št. občine20414
Spletna stranwww.koettmannsdorf.at
Cerkev Sv. Jurija, Kotmara vas
Cerkev Sv. Gandolfa

Kotmara vas (nemško: Köttmannsdorf) je dvojezična[3][4] občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Glede na popis iz leta 2001 se 6.4% celotnega prebivalstva Kotmare vasi izreka za Koroške Slovence.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Geografska lega

[uredi | uredi kodo]

Občina Kotmara vas leži jugozahodno od glavnega mesta dežele Celovec na grebenu Gur (iz konglomeratnih kamnin) in je obdana z Boroveljskim pregradnim jezerom[5] na jugu, Hodišami na severu, Dobajnsko steno (Dobeiner Wand) na severozahodu ter Humberkom ali Žihpoljsko nižino na vzhodu. Najvišja točka v občini so Zabale (Sabalahöhe) na zahodu z 921 m, najnižja točka pa je na Boroveljskim pregradnim jezerom s 441 m. Glavni odtok poteka preko potoka Reka, ki teče skozi občino od zahoda proti vzhodu.

Naselja v občini

[uredi | uredi kodo]

Kotmara vas je razdeljena na štiri katastrske občine: Vrdi ( Wurdach), Kotmara vas (Köttmannsdorf), Humberk (Hollenburg) in Ročica (Rotschitzen). Področje občine obsega naslednjih 23 naselij (število prebivalcev po popisu iz leta 2001):

  • Hovč (Aich), 93 prebivalcev
  • Talir (Am Teller), 52
  • Gorje (Göriach), 75
  • Čežava (Gaisach), 48
  • Humberk (Hollenburg), 6
  • Kotmara vas (Köttmannsdorf), 717
  • Ilovje (Lambichl), 343
  • Mostič (Mostitz), 47
  • Vesava (Neusass), 58
  • Plešivec (Plöschenberg), 33
  • Preblje (Preliebl), 77
  • Ročica (Rotschitzen), 146
  • Šentkandolf (Sankt Gandolf), 127 prebivalcev
  • Šmarjeta (Sankt Margarethen), 67
  • Zvonina (Schwanein), 43
  • Lipica (Thal), 46
  • Trabesinje (Trabesing), 165
  • Medrejtre (Tretram), 59
  • Čahorče (Tschachoritsch), 275
  • Črezdol (Tschrestal), 58
  • Pod Gradom (Unterschlossberg), 27
  • Razpotje (Wegscheide), 110
  • Vrdi (Wurdach), 120

Sosednje občine

[uredi | uredi kodo]
Hodiše Hodiše
Celovec 		Celovec
Bilčovs Žihpolje
Bilčovs Bistrica v Rožu Borovlje

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Kotmara vas se v pisnih virih prvič pojavlja leta 1142 kot Kotmansdorf, kar je izpeljanka iz osebnega imena Hotimir ali Hotemer. V tem času se vzpostavi tudi nekaj manjših naselij, ki so še danes del občine. V 13. stoletju je Kotmara vas spadala pod upravljanje vetrinjskega samostana ali pod oblast hodiške gosposke.

Prav tako se leta 1142 v pisnih virih prvič omenja grad Humberk (nemško: Hollenburg) na levem bregu reke Drave. Več stoletij je predstavljal center moči v celotnem Rožu, predvsem na področju med Dravo in Hodiško dolino. Leta 1348 ga je skoraj popolnoma uničil potres, nakar je bil leta 1349 obnovljen, od takrat naprej pa je bil v njem tudi sedež okrajnega sodišča.

Leta 1850 je bila iz katastrskih občin Humberk, Kotmara vas in Ročica ustanovljena nova skupna občina Kotmara vas.

Leta 1920 je na Koroškem plebiscitu 62,3 % prebivalcev občine glasovalo za nedeljeno Koroško in obstanek v Republiki Avstriji, 37,7% pa za priključitev k Jugoslaviji.

Po uradnem koncu druge svetovne vojne (8. maja) je prišlo 10. maja 1945 do spopadov na Humberku med Slovenskimi Domobranci, protikomunističnimi četniki, enoti nemške Waffen-SS (7. SS prostovoljska gorska divizija »Prinz Eugen«) in bežeči protikomunističnimi civilisti iz Jugoslavije s partizani.

Geografija in narava

[uredi | uredi kodo]

Doline in kraške značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Konglomerat Gur, ki je debel do 400 metrov, se zaradi visoke vsebnosti apna obnaša kot gora topnega apnenca in ima različne kraške značilnosti. Tako so nastali npr. procedni lijaki, imenovani doline. Ko voda pronica v tla, teče navzdol do plasti premoga in gline, ki zadržujejo vodo pod konglomeratom, in pride na površje ob vznožju pogorja Gur v številnih, včasih zelo bogatih izvirih. Znan je npr. izvir Mlinarju pri Mlinarjevem bajerju (birt) (nem. Baßgeigensee|Bassgeigensee) z drugim izlivom 50–150 litrov vode.

Uharica iz Kotmare vasi

[uredi | uredi kodo]

Kotmara vasvelja za najbolj naseljeno območje razmnoževanja male sove v Avstriji. V letu 2007 so gnezditveno vedenje teh ptic spremljali v posebej pripravljenem gnezdilniku in raziskovali ključna vedenja te sramežljive nočne ptice. Skoraj naravne gorske regije nudijo tej ptici selivki idealno zalogo hrane.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska slika

[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 57% prebivalcev takratne občine Kotmara vas navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[6]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Kotmara vas/Köttmannsdorf 828 (57%) 614 (43%)

Danes

[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Kotmara vas 2792 prebivalcev, od tega jih je bilo 95,1 % avstrijskih, 1,6% nemških in 1,4 % bosanskih državljanov. 6,4 % prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.

Za katolike se je izreklo 81,6 %, za evangeličane 5,0 %, za muslimane pa 1,5 % prebivalcev. 8,6% prebivalcev se ni opredelilo za nobeno od uradnih veroizpovedi.

Spodnja tabela prikazuje delež Slovencev po naseljih občine Kotmara vas med letoma 1951 in 1991:

Kraj (Slovensko) Kraj (Nemško) Odstotek Slovencev 1951 Število prebivalcev 1991 Odstotek Slovencev 1991
Vesava Neusass 100% 48 45.8%
Plešivec Plöschenberg 81.2% 34 47.1%
Šentkandolf St.Gandolf 85.4% 77 6.5%
Trabesinje Trabesing 65.9% 188 14.4%
Čahorče Tschachoritsch 91.7% 251 16.7%
Čežava Gaisach 20.0% 49 10.2%
Humberk Hollenburg 15.4% 8 12.5%
Šmarjeta St.Margarethen 100% 60 21.7%
Vrdi Wurdach 63.0% 118 12.7%
Preblje Preliebl 46.5% 64 9.4%
Gorje Göriach 28.6% 76 6.6%
Črezdol Tschrestal 62.2% 52 9.6%
Kotmara vas Köttmannsdorf 50.1% 709 6.3%

Slovensko narečje

[uredi | uredi kodo]

Tipološko spada Kotmara vas v slovensko narečno skupino t.i. rožanščine. Značilni so številni fonetični, oblikoslovni in leksikalni arhaizmi.[7][8][9][10]

Avtohtono slovensko ime prebivalcev Gur (slovensko Gure = gorsko območje) je »Gorjanci« (v nasprotju z imenom prebivalcev nižje ležečega Celovškega polja, ki je »Poljanci« < polje = Polje).

Slovenska ledinska imena

[uredi | uredi kodo]

Zaradi vpetosti prostora v slovensko kulturno zgodovino so tudi prisotna slovenska ledinska imena. Znanstveno ter v sodelovanju z Narodopisnem inštitutom Urban Jarnik v Celovcu so bila objavljena v obliki zemljevida v tiskani in elektronski obliki.[11] Zvočne posnetke v domačem slovenskem narečju najdete na domači spletni strani društva.[12] Leta 2010 je besedišče slovenskih ledinskih ter hišnih imen na Koroškem postalo nesnovna svetovna kulturna dediščina, ki jo je UNESCO razglasila in uvrstila na Avstrijski seznam narodne kulturne dobrine).[13]

Slovenskim ledinskim imenom ustrezajo tudi slovenska hišna imena, ki so tudi v knjižni obliki objavljena.[14]

Kultura in znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
  • Grad Humberk je nastal iz gotskega gradu iz 14. stoletja in je bil leta 1588 razširjen v grad.
  • Katoliška župnijska cerkev Kotmara vas, posvečena sv. Juriju v romanskem slogu z najstarejšo gotsko svetilko mrtvim v Avstriji.
  • Podružnična cerkev sv. Gandolfa pri Kotmari vasi
  • Podružnična cerkev sv. Margarete pri Kotmari vasi
  • Naravoslovna pot uharice na Plešivcu (802) in v Vrdih
  • Marija v gozdu (Maria Waldesruh) – gozdna kapela. Štiri lesene plošče, nameščene okoli križanega moža, z besedami in naslikanimi podobami pripovedujejo naslednjo legendo: Leta 1863 je ženska iz Bilčocsa nosila kovček, ki je postajal vedno težji, tako da je morala počivati ​​ob to točko. Toda ko je odhajala, ni mogla več dvigniti bremena in zato je iz obupa prosila Boga. Takoj se ji je prikazal moški. In ta moški ji je pomagal dvigniti breme. Toda ženska je opazila, da je bil bled in je imel rane na rokah. Ko se je hotela zahvaliti, je izginil iz njenih oči.
  • Marija v gozdu, pogled zahodne strani
    Marija v gozdu, pogled zahodne strani
  • Marija v gozdu, oltarna slika
    Marija v gozdu, oltarna slika
  • najstarejšja gotska steilka mrtvim Avstrije na kotmirškem pokopališču.
    najstarejšja gotska steilka mrtvim Avstrije na kotmirškem pokopališču.

Slovensko društveno življenje in kulturno društvo Gorjanci

[uredi | uredi kodo]

Moški kvartet Gorjanci je že leta 1885 ustanovil kasnejši slovenski župan in kulturnik Matija Prosekar, s čimer je kasnejše slovensko kulturno društvo postalo eno tistih z najdaljšo institucionalno tradicijo v deželi. Leta 1888 je bila v Kotmari vasi ustanovljena podružnica Slovenskega šolskega društva svetega Cirila in Metoda.[15][16]

Samo Slovensko kulturno društvo Gorjanci je bilo ustanovljeno 14. decembra 1919 kot prosvetno društvo. Ustanovitev prosvetnega društva Gorjanci sega v veliko slovensko kulturno gibanje tistega časa, v kontekstu po eni strani prizadevanja za afirmacijo slovenske identitete in po drugi strani kot odziv na vse večjemu političnemu, gospodarskemu in socialnemu ponemčevanju. Slovenska prosvetna in kulturna društva ter še danes delujoče slovenske zadruge in hranilnice in posojilnice so takrat nastale. [17] Prvi predsednik je bil Prosekarjev sin Tomaž Prosekar. Najpomembnejša področja delovanja KD Gorjanci so bila ljubiteljsko gledališče, tamburaška glasba, vodenje društvene knjižnice in prirejanje raznih izobraževalnih prireditev.[18][19]

Slovensko kulturno društvo Gorjanci üe danes ponuja široko paleto kulturnih dejavnosti in srečanj.[20]

Znamenite osebnosti

[uredi | uredi kodo]
  • Matija Prosekar (1860-1927) slovenski kulturni aktivist na Koroškem in župan
  • Anton Trampič (1860-1940) ustanovitelj pivovarne "Grande Brasserie de Champigneulles" v Franciji.[21][22][23]
  • Jože Wakounig *1941 (Mlinče) Slovenski domoljub, bivšji Učitelj in Ravnatelj na Zg/zrg za Slovence v Celovcu
  • Franz Erwein (1823–1891), politik
  • Primus Lessiak (1878–1937), germanist
  • Werner Jobst (* 1945 v Čahorčah), klasični arheolog
  • Johann Ciesciutti (1906–1997), delavski pesnik

Literatura

[uredi | uredi kodo]
  • 850 Jahre Köttmannsdorf. Köttmannsdorf 1142–1992. Redaktion: Vinzenz Jobst. Eigenverlag der Gemeinde. Köttmannsdorf 1992.
  • Bertrand Kotnik: Zgodovina hiš južne Koroške, občina Kotmara vas, 2. knjiga. Celovec 1993 (slowenische Hausnamen)
  • Anton Kreuzer: Köttmannsdorf und Umgebung – Die Gegend zwischen dem Keutschacher Seental und dem Draufluss, Klagenfurt 2011, Kreuzer Buch, Einigkeitsstraße 3, 9020 Klagenfurt
  • J. Filipič: Der nationale Differenzierungsprozeß in den Gemeinden Oberdörfl / Zgornja Vesca, Ludmannsdorf / Bilčovs und Köttmannsdorf / Kotmara vas in den Jahren 1880 bis 1945. Wien 1994.
  • M. Müller: Der Sprachwechsel in Kärnten. Eine Fallstudie in der Gemeinde Köttmannsdorf / Kotmara vas. Wien 2000.
  • Vinko Wieser: Gorjanci, Izobraževalno društvo Gorjanci, Kotmara vas, in: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd 2, S. 437–439, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)

Spletne povezave

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
  2. ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
  3. ↑ A. F. Reiterer: Lebenswelt Muttersprache, Das Slowenische und seine heutige Wahrnehmung – ein Bericht. In: K. Anderwald, P. Karpf, H. Valentin (Hrsg.): Kärntner Jahrbuch für Politik 2000. Klagenfurt 2000, 340–362.
  4. ↑ A. F. Reiterer: Minderheiten Wegzählen? Methodische und inhaltliche Probleme amtlicher Sprachenzählungen. In: M. Pandel [e.a.] (Hrsg.): Ortstafelkonflikt in Kärnten – Krise oder Chance? Wien 2004, 25–38.
  5. ↑ https://sl.wikipedia.org/wiki/Jezera_na_avstrijskem_Koro%C5%A1kem
  6. ↑ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank Arhivirano 2013-10-25 at Archive.is
  7. ↑ Johann Scheinigg: Obraz rožanskega narečja na Koroškem. XXXII. Programm des k. k. Staats-Gymnasiums zu Klagenfurt. Klagenfurt, Druck der St. Hermagoras-Buchdruckerei 1882
  8. ↑ Fran Ramovš: Kratka zgodovina slovenskega jezika. Ljubljana 1936.
  9. ↑ Tine Logar: Slovenska narečja. Ljubljana 1975
  10. ↑ Tine Logar: Koroška slovenska narečja In: Enciklopedija Slovenije 5 (Kari–Krei), Ljubljana 1991.
  11. ↑ V. Wieser, B. Preisig, J. Pack: Kotmara vas: Horni Kompánj, Konják in Hudár: slovenska ledinska, krajinska in hišna imena/Köttmannsdorf: Horni Kompánj, Konják in Hudár: Slovenska polja, območja in imena kmetij (map material), ur. .SPD Gorjanci. Kotmara vas/Köttmannsdorf 2008.
  12. ↑ Gorjanci: www.gorjanci.at
  13. ↑ Verzeichnis des immateriellen Kulturerbes in Österreich, Slowenische Flur- und Hofnamen in Kärnten (Imenik nesnovne kulturne dediščine v Avstriji, Slovenska ledinska imena in hišnih na Koroškem), Predloga:Spletni arhiv (7. oktober 2011)
  14. ↑ Bertrand Kotnik: Zgodovina hiš južne Koroške, občina Kotmara vas, 2. knjiga. Celovec 1993
  15. ↑ Andrej Vovko: Odborniki podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem v letih 1885–1918. In: Koroški koledar 1979, S. 110–121.
  16. ↑ Andrej Vovko: Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. Ljubljana 2004, S. 335–336. ISBN 961-6500-45-7.
  17. ↑ http://www.posojilnica-bank.at/index.php Arhivirano 2010-06-26 na Wayback Machine. /de/footer/ueber-uns.html
  18. ↑ 110 let SPD Gorjanci (110 let KD Gorjanci), ur. Slovensko prosvetno društvo Gorjanci v Kotmari vasi. Kotmara vas 1995, 23 str.
  19. ↑ Gorjanci: www.gorjanci.at
  20. ↑ Gorjanci: www.gorjanci.at
  21. ↑ Branko Maršič: Izredna življenjska pot koroškega Slovenca Antona Trampitscha. In: Koledar Mohorjeve družbe 2007, S. 120–126.
  22. ↑ Arhivirano [Manjka datum], at www.champigneulles.fr Napaka: neznan URL arhiva
  23. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Trampitsch, Anton, v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 3, str. 1363–1365, ISBN 9 783 20579673 2 (https://www.vandenhoeck-ruprecht-verlage.com/themen-entdecken/literatur-sprach-und-kulturwissenschaften/sprach-und-literaturwissenschaften/literaturwissenschaft-komparatistik/50227/enzyklopaedie-der-slowenischen-kulturgeschichte-in-kaernten/koroska)
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kotmara vas
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kotmara_vas&oldid=6323099«