Šmarjeta v Rožu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koordinati: 46°33′0″N 14°25′0″E / 46.55000°N 14.41667°E / 46.55000; 14.41667
Šmarjeta v Rožu
Sankt Margareten im Rosental
Coat of arms of Sankt Margareten im Rosental
Šmarjeta v Rožu is located in Avstrija
Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Lukas Wolte
Geografske značilnosti
Površina 440 km²
Nadmorska višina 607 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 1.072 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 2 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9173
Območna številka 04226
Spletna stran www.st-margareten.at


Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem. Ima 1077 prebivalcev, od tega se jih 12% izreka za pripadnike slovenske narodne skupnosti.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zemljepisni položaj[uredi | uredi kodo]

Občina se nahaja v jugovzhodnem delu Roža, ob vznožju Obirja. Na severu sega do reke Drave, na vzhodu do potoka Borovnica, na jugu in zahodu pa do prvih pobočij Karavank.

Razdelitev[uredi | uredi kodo]

Občina Šmarjeta v Rožu je razdeljena na katastrske občine Kočuha, Dolnja vas in Šmarjeta. Na celotnem področju občine se nahaja sledečih 12 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2001):

Zajezitveno jezero na Dravi, vas Treblje in Obir z Ojstrcem v ozadju
Občinski urad Šmarjeta v Rožu, brez ustreznih oznak v slovenskem jeziku
Poskus dvojezičnosti
Župnijska cerkev in župnijski urad Šmarjeta v Rožu
Notranjost župnijske cerkve Šmarjeta v Rožu
Rimski nagrobni kamen na občinskem uradu
Kapelica v Gornji vasi


  • Dobrava (Dobrowa), 25 prebivalcev
  • Dole (Dullach), 45
  • Kočuha (Gotschuchen), 217
  • Vrh (Gupf), 90
  • Zavrh (Hintergupf), 34
  • Hmelše (Homölisch), 10
  • Dolnja vas (Niederdörfl), 164 Einwohner
  • Gornja vas (Oberdörfl), 104
  • Zavoze (Sabosach), 48
  • Šmarjeta v Rožu (Sankt Margareten im Rosental), 289
  • Selo (Seel), 23
  • Treblje (Trieblach), 84

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Občina, takrat še skoraj popolnoma slovensko govoreča, je bila ustanovljena leta 1850, ko so se združile tri katastrske občine: Kočuha, Šmarjeta in Dolnja vas. Območje občine se od njene ustanovitve dalje ni bistveno spreminjalo.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Zgodovinska slika[uredi | uredi kodo]

Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 92% prebivalcev takratne občine Šmarjeta v Rožu navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[2]

Občina Število slovensko govorečih 1910 Število nemško govorečih 1910
Šmarjeta v Rožu/Sankt Margareten im Rosental 1065 (92%) 87 (8%)


Danes[uredi | uredi kodo]

Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela Šmarjeta v Rožu 1133 prebivalcev, od tega je bilo 97,3% avstrijskih, 1,2% pa nemških državljanov. 12% prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.

94,3% prebivalstva se prišteva k rimo-katoliški veroizpovedi, 2,3% pa h evangeličanski. 2,5% prebivalstva se ne opredeljuje za nobeno uradno veroizpoved.


Naselje Število prebivalcev po uradnem popisu, leto 1991 Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1991 Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1951
Treblje/Trieblach 92 35,3% 56,2%
Vrh/Gupf 85 15,3% 85,1%
Dolnja vas/Niederdörfl 184 19,6% 84,9%
Šmarjeta/St.Margarethen 274 16,1% 59,6%
Hmelše/Homölisch 9 33,3% 98,1%
Kočuha/Gotschuchen 221 15,4% 79,1%
Zavoze/Sabosach 47 25,5% 55,2%
Selo/Seel 30 33,3% 50,0%
Dobrava/Dobrowa 33 21,2% 91,5%
Zavrh/Hintergupf 34 19,4% 100%
Dole/Dullach 56 5,4% 95,1%
Gornja vas/Oberdörfl 88 5,0% 23,2%


Kultura in znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Župnijska cerkev Sv. Margarete
  • Ledeniški klif na Vrhu
  • Geološka krožna pohodniška pot po Zavrhu
  • Znanstveni center "Expi" v Kočuhi [3]


Gospodarstvo in infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Tradicionalno uspešni gospodarski panogi na področju občine sta bili od nekdaj kmetijstvo in gozdarstvo. V zadnjih desetletjih pa se je občina zahvaljujoč svoji ugodni zemljepisni legi gospodarsko naslonila tudi na razvito industrijo v Celovcu in Borovljah, kar ji omogoča bolj pester in raznolik ekonomski razvoj.

Kot eden od vogelnih kamnov razvoja občine se je v zadnjem času uveljavil turizem. Poleg prostorov za kampiranje ob Dravi je na prostoru občine možno najti tudi precejšnje število sobodajalcev, gostinskih lokalov in kmečkih turizmov. Na Kočuhi mnoga lesno-predelovalna podjetja proizvajajo cenjene darilne artikle, nadaljnja delovna mesta pa zagotavljata gradbeno podjetje v Šmarjeti in veliko mizarstvo v Gornji vasi.


Politika[uredi | uredi kodo]

Občinski svet[uredi | uredi kodo]

Občinski svet občine Šmarjeta v Rožu se je na občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole:[4]

  • Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ): 7 svetnikov
  • Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ): 4 svetniki
  • Avstrijska ljudska stranka (ÖVP): 3 svetniki
  • Enotna lista: 1 svetnik

Grb[uredi | uredi kodo]

Zmaj z verigo, ki se nahaja v levem delu grba, je atribut zavetnice župnije, Svete Margarete antiohijske. Desna stran grba je namenjena predstavitvi dveh domačih obrti, tradicionalno značilnih za področje Šmarjete: zgoraj se tako nahaja tipično delovno orodje vezalcev sodov, potezni nož, spodaj pa škaf za vodo. Izdelovanje sodov in škafov je bilo na območju občine dolgo prisotno, v modernem času pa sta obe domači obrti nekoliko v zatonu.

Grb in zastava sta bila občini podeljena 29. avgusta 1989. Zastava je rumeno-rdeča, z vključenim grbom.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank
  3. http://www.expi.at/expiweb
  4. Kärntner Landesregierung: Wahlergebnisse

Spletne povezave[uredi | uredi kodo]