Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu Sankt Margareten im Rosental | ||
|---|---|---|
Občina | ||
 | ||
| ||
  Šmarjeta v Rožu Geografska lega v Avstriji | ||
| 46°32′34″N 14°25′5″E / 46.54278°N 14.41806°E | ||
| Država |  Avstrija | |
| Dežela | Koroška | |
| Politični okraj | Celovec-dežela | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Lukas Wolte | |
| Površina | ||
| • Skupno | 43,98 km2 | |
| Nadm. višina | 607 m | |
| Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
| • Skupno | 1.088 | |
| • Gostota | 25 preb./km2 | |
| Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
| UTC+2 (CET/CEST) | ||
| Poštna številka | 9173 | |
| Omrežna skupina | 04226 | |
| Avtomobilska oznaka | KL | |
| Št. občine | 20428 | |
| Spletna stran | www.st-margareten.at | |
Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem. Ima 1077 prebivalcev, od tega se jih 12% izreka za pripadnike slovenske narodne skupnosti.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Zemljepisni položaj
[uredi | uredi kodo]Občina se nahaja v jugovzhodnem delu Roža, ob vznožju Obirja. Na severu sega do reke Drave, na vzhodu do potoka Borovnica, na jugu in zahodu pa do prvih pobočij Karavank.
Razdelitev
[uredi | uredi kodo]Občina Šmarjeta v Rožu je razdeljena na katastrske občine Kočuha, Dolnja vas in Šmarjeta. Na celotnem področju občine se nahaja sledečih 12 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2001):
|
|
Sosednje občine
[uredi | uredi kodo]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Občina, takrat še skoraj popolnoma slovensko govoreča, je bila ustanovljena leta 1850, ko so se združile tri katastrske občine: Kočuha, Šmarjeta in Dolnja vas. Območje občine se od njene ustanovitve dalje ni bistveno spreminjalo.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]Zgodovinska slika
[uredi | uredi kodo]Po zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 92% prebivalcev takratne občine Šmarjeta v Rožu navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[3]
| Občina | Število slovensko govorečih 1910 | Število nemško govorečih 1910 |
|---|---|---|
| Šmarjeta v Rožu/Sankt Margareten im Rosental | 1065 (92%) | 87 (8%) |
Danes
[uredi | uredi kodo]Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela Šmarjeta v Rožu 1133 prebivalcev, od tega je bilo 97,3% avstrijskih, 1,2% pa nemških državljanov. 12% prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.
94,3% prebivalstva se prišteva k rimo-katoliški veroizpovedi, 2,3% pa h evangeličanski. 2,5% prebivalstva se ne opredeljuje za nobeno uradno veroizpoved.
| Naselje | Število prebivalcev po uradnem popisu, leto 1991 | Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1991 | Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1951 |
|---|---|---|---|
| Treblje/Trieblach | 92 | 35,3% | 56,2% |
| Vrh/Gupf | 85 | 15,3% | 85,1% |
| Dolnja vas/Niederdörfl | 184 | 19,6% | 84,9% |
| Šmarjeta/St.Margarethen | 274 | 16,1% | 59,6% |
| Hmelše/Homölisch | 9 | 33,3% | 98,1% |
| Kočuha/Gotschuchen | 221 | 15,4% | 79,1% |
| Zavoze/Sabosach | 47 | 25,5% | 55,2% |
| Selo/Seel | 30 | 33,3% | 50,0% |
| Dobrava/Dobrowa | 33 | 21,2% | 91,5% |
| Zavrh/Hintergupf | 34 | 19,4% | 100% |
| Dole/Dullach | 56 | 5,4% | 95,1% |
| Gornja vas/Oberdörfl | 88 | 5,0% | 23,2% |
Kultura in znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Župnijska cerkev Sv. Margarete
- Ledeniški klif na Vrhu
- Geološka krožna pohodniška pot po Zavrhu
- Znanstveni center "Expi" v Kočuhi [4]
Gospodarstvo in infrastruktura
[uredi | uredi kodo]Tradicionalno uspešni gospodarski panogi na področju občine sta bili od nekdaj kmetijstvo in gozdarstvo. V zadnjih desetletjih pa se je občina zahvaljujoč svoji ugodni zemljepisni legi gospodarsko naslonila tudi na razvito industrijo v Celovcu in Borovljah, kar ji omogoča bolj pester in raznolik ekonomski razvoj.
Kot eden od vogelnih kamnov razvoja občine se je v zadnjem času uveljavil turizem. Poleg prostorov za kampiranje ob Dravi je na prostoru občine možno najti tudi precejšnje število sobodajalcev, gostinskih lokalov in kmečkih turizmov. Na Kočuhi mnoga lesno-predelovalna podjetja proizvajajo cenjene darilne artikle, nadaljnja delovna mesta pa zagotavljata gradbeno podjetje v Šmarjeti in veliko mizarstvo v Gornji vasi.
Politika
[uredi | uredi kodo]Občinski svet
[uredi | uredi kodo]Občinski svet občine Šmarjeta v Rožu se je na občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole:[5]
- Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ): 7 svetnikov
- Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ): 4 svetniki
- Avstrijska ljudska stranka (ÖVP): 3 svetniki
- Enotna lista: 1 svetnik
Grb
[uredi | uredi kodo]Zmaj z verigo, ki se nahaja v levem delu grba, je atribut zavetnice župnije, Svete Margarete antiohijske. Desna stran grba je namenjena predstavitvi dveh domačih obrti, tradicionalno značilnih za področje Šmarjete: zgoraj se tako nahaja tipično delovno orodje vezalcev sodov, potezni nož, spodaj pa škaf za vodo. Izdelovanje sodov in škafov je bilo na območju občine dolgo prisotno, v modernem času pa sta obe domači obrti nekoliko v zatonu.
Grb in zastava sta bila občini podeljena 29. avgusta 1989. Zastava je rumeno-rdeča, z vključenim grbom.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
- ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
- ↑ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank Arhivirano 2013-10-25 at Archive.is
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. oktobra 2012. Pridobljeno 20. oktobra 2012.
- ↑ »Kärntner Landesregierung: Wahlergebnisse«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2012.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam_dekanij_Krške_škofije
- Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
- slovenska geografska imena avstrijskega zamejstva
- Koroška (Avstrija)
- Koroški Slovenci
- Geografija Avstrijske Koroške
- e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške"
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
