Žrelec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°36′34″N 14°21′20″E / 46.60944°N 14.35556°E / 46.60944; 14.35556

Žrelec
Ebenthal in Kärnten
Coat of arms of Ebenthal in Kärnten
Žrelec is located in Avstrija
Žrelec
Žrelec
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Celovec-dežela
Župan Franz Felsberger (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 5.499 km²
Nadmorska višina 415-855 m
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 7.684 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 1 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Avtomobilske oznake KL
Poštna številka 9065
Območna številka 0463
Spletna stran www.ebenthal.co.at
Dvorec Goess v Žrelcu
Spomenik na Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942
Slovenski Kulturni dom na Radišah
Marko Pernhart, Podkrnos

Žrelec (narečno: O tem zvoku predvajaj , nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje in občina z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Naselje Žrelec v katerem živi 1.197 prebivalcev (stanje 31.12.20078) se nahaja na jugovzhodu Celovca na Celovškem polju, od katerega je oddaljen okoli 5 km, na nadmorski višini 415 mnm v vznožju vzhodnega dela Gur.

Žrelski dvorec

Sosednje občine[uredi | uredi kodo]

Vasi in zaselki[uredi | uredi kodo]

Istoimenska občina, ki šteje 7.642 prebivalcev se razprostira na površini 54,99 km² in obsega naslednja naselja in zaselke v katerih živi naslednje število prebivalcev (stanje na dan 31.12.2008):

  • Breg (Rain), 1.036
  • Cotarija (Zetterei), 466
  • Dobje (nemško Aich), 23
  • Dolnja vas (Niederdorf), 1.010
  • Dvorec (Schwarz), 173
  • Gaber (Haber), 39
  • Goriče (Goritschach), 70
  • Gradnice (Gradnitz), 313
  • Haber (Hinterberg), 13
  • Hovja vas (Pfaffendorf), 126
  • Kajzer (Moosberg), 12
  • Kozasmoje (Kosasmojach), 35
  • Kozje (Kossiach), 46
  • Lipica (Lipizach), 81
  • Običe (Obitschach), 159
  • Osojnica (Zwanzgerberg), 117
  • Podgrad (Rottenstein), 128
  • Podkrnos (Gurnitz), 414
  • Predel (Priedl), 109
  • Radiše (Radsberg), 103
  • Riharja vas (Reichersdorf), 620
  • (Rosenegg), 229
  • Rute (Berg), 76
  • Rute (Kreuth) 114
  • Selo (Zell), 317
  • Spodnje Medgorje (Untermieger), 44
  • Tuce (Tutzach), 124
  • Verovce (Werouzach), 40
  • Vogle (Kohlsdorf), 70
  • Zablate (Sabuatach), 18
  • Zagorje (Saager), 16
  • Zgornje Medgorje (Obermieger), 87
  • Žrelec (Ebenthal), 1.197

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 860 je podaril bavarski kral Ludvik salzburškemu škofu Adalvinu velika posestva, med njimi tudi dvorec ad Gurnitz oz. Podkrnos. 984 se prvič omenja v neki listini kraj Žrelec (Schrelz). V 12. stoletju je dala Salzburška škofija zgraditi grad "Greifenfels" na severnem robu Gur. 1404 postane grad fevd viteške gospode v Suhi. Na vznožju gradu je zgradil Krištof Suški 1566 dvorec, ki je prvič imenovan 14. septembra 1567 pod imenom Žrelec. Leta 1704 so grofje rodbine Goëss kupili posestva in tako je Žrelski dvorec še danes v njihovi lasti.

Leta 1792 postane Žrelec ekspozitura in leta 1906 samostojna fara/župnija. 30 let kasnneje je Žrelec imel približno 250 prebivalcev in 40 hiš.

V letih 1918−1920 je potekala demarkacijska linija ob reki Glini skozi občino, južno od te linije je vsekakor živela slovenska večina v strnjeni obliki, otroci so se nemščino naučili v glavnem šele v šoli, prej jo niso znali.

Spomenik slovenskim deportirancem na Radišah

14. in 15. aprila 1942 postane Žrelec prizorišče nacističnega terorja, saj so oblasti blizu želežniške postaje uredili začasno taborišče za prisilno deportirane slovenske družine, ki so bile razlastninjene in deklarirane kot narodu sovražne. SS-ovske tolpe so pripeljale 1075 Slovencev iz cele Koroške, tako da so strateško povsod širile strah in teror. Več kot polovica ujetnikov so bili otorci in mladinci. Najmlajši ujetnik je imel komaj 17 dni, najstarejši je bil star 88 let. Te deportacije so hkrati pomenile začetek masivnega orgaiziranega oboroženega odpora, ki je bistveno prispeval k osvoboditvi in ponovni ustanovitvi republike Avstrije v starih mejah. [2]

Radiše imajo od nekdaj svoje slovensko prosvetno društvo s stoletno tradicijo in svoj slovenski kulturni dom. [3]

Občina je bila ustanovljena leta 1850. Ob reformi občin leta 1972/73 sta bili priljučeni 1. januarja 1973 še občini Radiše in Medgorje, ter del Celovca, Žihpolj in Grabštanja, kar je imelo tudi narodnostnopolitične motivacije in posledice. Občina je dvojezična in ima dvojezične šole.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Žrelec je imel po popisu iz leta 2001 7.427 prebivalcev, od tega se jih je 4,2% izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.

Spodnja tabela prikazuje delež slovenskega prebivalstva na področju občine med letoma 1951 in 1991:

Naselje Število prebivalcev 1991 Odstotek Slovencev 1991 Odstotek Slovencev 1951
Kozje/Kossiach 60 31.7% 21.3%
Rute/Kreuth 93 72.0% 86.7%
Lipica/Lipizach 54 33.3% 3.1%
Radiše/Radsberg 88 75.0% 100%
Dvorec/Schwarz 143 12.6% 29.4%
Tuce/Tutzach 134 31.3% 69.4%
Verovce/Werouzach 35 60.0% 100%
Kozasmoje/Kosasmojach 35 0% 95.0%
Kajže/Moosberg 14 35.7% 75.0%
Rute pri Medgorjah/Berg 91 17.6% 76.9%
Medgorje/Mieger 2 0% 33.3%
Zagorje/Hinterberg 10 0% 35.7%
Zablate/Sabuatach 21 0% 96.2%
Vogle/Kohldorf 85 0% 95.7%
Zg. Medgorje/Obermieger 94 2.2% 87.7%
Običe/Obitschach 139 1.4% 91.3%
Gaber/Haber 38 0% 92.4%
Podgrad/Rottenstein 148 8.8% 91.3%
Zagorje/Saager 20 0% 89.3%


Slovensko narečje[uredi | uredi kodo]

Občina Žrelec pripada v večjem ravninskem delu z Radišami in z Medgorjami poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (oz. podnarečje ali govor) med rožanščino (kateri se prišteva) in podjunščino (glej Slovenska narečja). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. Katje Sturm-Schnabl. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: "...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]".[4]

Kmečko stavbarstvo[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • (delno) Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
  • Tomaž Ogris: Radiše Radsberg, Klagenfurt/Celovec 2009, založba Drava; ISBN 978-3-85435-603-5

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahres- und Quartalsanfang, 2014-01-01.
  2. ^ Avguštin Malle (Hrsg.), Die Vertreibung der Kärntner Slowenen / Pregon Koroških Slovencev 1942-2002, Drava Verlag 2002, ISBN 3-85435-387-1.
  3. ^ Slovenskko prosveno društvo Radiše : http://www.spd-radise.at/SPD_Radise/domov_Home.html
  4. ^ Johann Scheinigg, Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken, phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]