Raba, Koroška (reka)

Raba
Raba na prvem kilometru pri Žeduški vasi (nem. Judendorf)
Lokacija
DržaveKoroška (zvezna dežela), Avstrija
Fizične lastnosti
IzvirVogliče, občina Gospa Sveta (Koroška (zvezna dežela)) 46°40′30″N 14°21′30″E / 46.67500°N 14.35833°E / 46.67500; 14.35833
 ⁃ nadm. višina485m (Vogliče, občina Gospa Sveta)
IzlivDelnja vas, občina Žrelec (Koroška (zvezna dežela)) AT-2_type:waterbody 46°37′10″N 14°24′48″E / 46.61944°N 14.41333°E / 46.61944; 14.41333
 ⁃ nadm. višina
412 m (Delnja vas, občina Žrelec)
Dolžina9 km
Površina porečja22,7 km2

Raba (nemško Raba) je rečica dolga okoli 9 kilometrov na Celovškem polju na Južnem Koroškem v Avstriji.

Tok[uredi | uredi kodo]

Raba izvira v nižinskem barju, ki so ga z drenažnimi ukrepi spremenili v kmetijsko zemljišče v tržni občini Gospa Sveta blizu vasi Vogliče (nemško Winklern), in sprva teče kot potoček v smeri proti jugu po dolinici med Gosposvetsko goro in Na Tamnah (nemško Sechzigerberg), nato se približa vasi Ovše (nemško Gottesbichl), nato teče mimo Gundrske vasi, Partovce ter ribnikov vzhodno od vzletno-pristajalne steze Celovškega letališča, postopoma spremeni smer proti jugovzhodu in odvaja vodo z ravnine na Celovškem polju vzhodno od Celovca, kjer teče skozi polja, travnike, pašnike in majhne gozdne površine. Potok se nadaljuje med vasema Hutna vas (nem. Gutendorf) in Trdnja vas (nemško Hörtendorf). Na severovzhodu Limarje vasi (nem. Limmersdorf) teče Raba skozi rodovitna kmetijska zemljišča. Majhen vodotok kmalu doseže. Delnjo vas (nem. Niederdorf) v občini Žrelec) in se južno od železniškega mostu izliva v reko Krko.

O imenu in domači literaturi[uredi | uredi kodo]

Raba ima v obeh deželnih jezikih, v slovenščini in nemščini isto ime, Raba.

Raba in njeno porečje ter izvirno slovenska ledinska imena ob njej so literarni siže v delih domačega poljanskega koroško slovenskega avtorja Bojan Schnabla (v delih kot Magnolija in tulipani, Poljanski camino in Klagenfurter Feld).

V pripovedi "Na Tamnah" opisuje, kako so se domači karantanski oz. kasneje koroški kosezi po koncu obredov v Gospe Sveti ob ustoličevanju karantanskih knezov in koroških vojvodov vrnili ponoči ob reki Rabi, ob vznožju gore Na Tamnah nazaj na svoje gospode na Celoveškem polju.

Zgodovinske znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Za načrtovanje in izvedbo regulacije Rabe ter melioracijo mokrotnih travnikov, barij, mahovja in močvirja na povodju tega majhnega vodotoka je bil zadolžen travniški mojster Josef Eckert. Ti ukrepi, ki so bili pomembni za boljšo rabo kmetijskih zemljišč, so se izvajali od konca 19. stoletja. Danes melioracijska zadruga Zell-Winklern (Sele-Vogliče) zastopa interese tistih kmetov na območju izvira, katerih zemljišča se odvajajo v reko Rabo.

Galerija[uredi | uredi kodo]