Otmanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gradič Otmanje na Koroškem
Schloss Ottmanach
Gradič Otmanje na Koroškem
Gradič Otmanje na Koroškem
Otmanje se nahaja v Avstrija
Otmanje
Geografska lega: Gradič Otmanje na Koroškem
Schloss Ottmanach, Avstrija
LegaOtmanje
Koordinati46°42′21.6″N 14°25′11.3″E / 46.706000°N 14.419806°E / 46.706000; 14.419806Koordinati: 46°42′21.6″N 14°25′11.3″E / 46.706000°N 14.419806°E / 46.706000; 14.419806
Zgrajeno16. stoletje
Obnovljenogradič – preurejen v hotel
Arhitekturni sloggrad
Upravagosposko prebivališče
Lastnikdružina Bromovsky
Gradič Otmanje
Aleja do gradu Otmanje

Gradič Otmanje (nemško Schloss Otmanach) leži na južnem vznožju Štalenske gore v enako imenovani občini Štalenska gora v osrednjem delu avstrijske zvezne dežele Koroške. Gradič je pod spomeniškim varstvom in v privatni lasti kot sedež velikega kmetijskega posestva, ki je preurejeno v hotel in letovišče.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad Otmanje ima prve začetke v posesti – kraljevski hubi imenovani »Otmanica«, ki jo prvič omenja nemški cesar Oton II. v svoji listini iz leta 980, v kateri so naštete kraljeve posesti na Koroškem. Gospostvo je kasneje najti v listi gospostev Goriško - Tirolskih grofov in kasneje se znajde v lasti Šenka iz Ostrovice.

Grad je prvič omenjen šele leta 1587, ko je bil v lasti Krištofa Mooshaimerja. Takrat je bilo Otmanje označeno kot plemiško prebivališče brez obrambnih funkcij. Lastniki so se odtlej pogosto menjavali: leta 1671 je bil v lasti plemenitega Moosheimba, ki je Otmanje prodal Henriku Albenburškemu. V tretji četrtini 18. stoletja je gradič in gospoščina pripadala baronu Francu Ivanu Gailberškemu. V tem času je bila zgradba dobila sedanji izgled, čeprav so še kasneje dograjevali. Leta 1891 je bil lastnik Otmanja Franc Sales Englhofer in 1930 družina Bockelmann. Potomec izvorno nemške bankirske družine in sin grajskega upravitelja Otmanj Rudolf Bockelmann je bil kompozitor in pevec popevk Udo Jürgens, ki je na posestvu tudi odraščal. Leta 1957 je posest in gradič pridobila družina Bromovsky. Imetje je v funkciji kmetijstva in jahalnega športa ter namenjeno oddajanju za počitnikovanje.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gabrielle Russwurm-Biró; et al. (2001). Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten (3 izd.). Dunaj : Schroll. COBISS 512358028. ISBN 3-7031-0712-X.

Sklici[uredi | uredi kodo]


Spletne povezave[uredi | uredi kodo]