Grad Belcenek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grad Belcenek
Schloss Welzenegg
Marko Pernhart, Belcenek, olje na platnu, 1852
LegaCelovec, Šentpeter
Koordinati46° 37′ 41,69″ N, 14° 19′ 56,13″ O
PovršinaKoroška (zvezna dežela)
Zgrajeno16. stoletje
Arhitekturni slogrenesansa
Upravagosposko prebivališče
LastnikViktor Welzer von Eberstein, Elisabeth Welzer von Eberstein (rojena Khevenhüller, Alexius Frey, Georg Nikolaus grof [[1]]
Napaka Lua v Modul:Location_map v vrstici 408: Malformed coordinates value.

Grad Belcenek [1][2][3] (nem. Schloss Welzenegg) je v osnovi renesančni grad iz 16. stoletja, danes v mestni četrti Šentpeter v Celovcu na geografskem področju Celovškeg polja na avstrijskem južnem Koroškem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grad sta leta 1575 dala zgraditi Viktor Welzer von Eberstein in njegova žena Elisabeth, rojena Khevenhüller, vzhodno od mesta Celovec, sprva kot grad z okopi. Viktor Welzer von Eberstein je bil upravitelj nadvojvodskega okrožja in upravitelj deželne vlade na Koroškem. Grad je bil zgrajen na mestu, kjer je rodbina Hallegg, ki je bila med letoma 1198 in 1433 gospodarica kraja, že prej zgradila srednjeveški grad. Leta 1578 ga je nadvojvoda Karel II. notranjeavstrijski z listino pooblastil, da grad poimenuje po sebi.

Leta 1629 je grad in pripadajočo upravno-sodno oblast (nem. Burgfried) graditeljev potomec prodal Alexiju Freyu. Leta 1671 ga je kupil Georg Nikolaus grof Rosenberg (iz Rosinen Orsini-Rosenberg). Wolfgang Andreas Rosenberg je dal grad baročno preurediti. V lasti družine Orsini-Rosenberg je ostal do leta 1983.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Grad Belcenek je velika trinadstropna renesančna stavba. Najvišje nadstropje je pritlikavo. Na štirih vogalih so izstopajoči stolpi, ki imajo nizko piramidasto streho in okna z volovskimi očesi. Okna v zgornji etaži so iz časa gradnje in vključujejo dvojna in trojna okna s kovanimi rešetkami. Na južni strani je šestosni prizidek iz leta 1919, ki ima okrogle terase, oprte na kupolaste stebre, in je povezan s staro stavbo.

Vhodni portal na zahodni strani je okroglo obokan in ima marmorno napisno ploščo z dvojnim grbom graditelja in njegove žene. Vhodna dvorana je široka in obokana. Arkadno dvorišče je kvadratno, število arkad v zgornjem nadstropju pa je dvakrat večje kot v pritličju. Na spandrelih arkad je sgraffito-okras v okroglih medaljonih.

Notranjost je bila bogato okrašena, deloma s štukaturami, ki so se večinoma izgubile. Baročne štukature v nekdanji kapeli je konec 17. stoletja izdelal Gabriel Wittini, štukature v veliki dvorani pa okoli leta 1725 Killian Pittner. Štiri sobe so imele lesene strope, od katerih se je ohranil le en kasetiran strop iz leta 1672. V kapeli se je ohranila štukatura z monogramom Jezusa in Marije, angelskimi glavami in snopi sadja.

koroško slovenski pozno bidermajerski slikar Marko Pernhart, Belcenek, oplje na platnu, 1852

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Siegfried Hartwagner: Klagenfurt Stadt (= Österreichische Kunstmonographie, Band X). Verlag St. Peter, Salzburg (Nachdruck 1994, ohne ISBN), Seite 245f.
  • Dehio-Handbuch Kärnten. 2. Auflage. Anton Schroll, Wien 1981, ISBN 3-7031-0522-4, Seiten 398f.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2
  2. Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2
  3. Zdovc tega krajevnega imena ne repertorira, oz. ga je očitno spregledal). Glej: Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana 2010, ISBN0560-2920

Spletne povezave[uredi | uredi kodo]