Grad Gundrska vas
| Grad Gundrska vas Schloss Gundersdorf | |
|---|---|
 Gundrški grad | |
| Drugo ime | Gundrški grad |
| Lokacija | občina Štalenska gora |
| Regija | Koroška (zvezna dežela), Avstrija |
| Koordinati | 46°39′20″N 14°23′35″E / 46.65556°N 14.39306°E |
| Tip | baročni dvorec |
| Zgodovina | |
| Zgradil | Anton von Dreer |
| Ustanovljeno | 18. stoletje |
| Druge informacije | |
| Stanje | dobro ohranjeno |
| Lastništvo | zasebna last |
| Javni dostop | delno |
| Spletna stran | https://www.schlossgut-gundersdorf.at/ |
Grad Gundrska vas (nemško Schloss Gundersdorf) [1] je dvorec v istoimenski vasi ob glavni cesti, ki povezuje Celovec z dolino Krčice in spada v občino Štalenska gora na avstrijskem Koroškem. Današnjo podobo je stavba dobila sredi 18. stoletja in je spomeniško zaščitena.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Gundrska vas, ki se nahaja ob vznožju gore, ki jo po domače v slovenščini zapisana kot Na Tamnah[2] [3] [4] (nemško Sechzigerberg) v fari Šenttomaž pri Celovcu se prvič pojavi v darilni listini leta 1245 pod imenom Hundre(i)nsdorf.
Wilhelm Wadl vsekakor uvršča Gundrsko vas – in s tem glavno posestvo v vasi – med številne vasi občine Štalenska gora, ki so veliko starejšega koseškega izvora, od katerih so se nekatera posestva povzpela v plemiški stan, večina ne. [5] Sredi 18. stoletja je Anton von Dreer glavno stavbo razširil v dvorec, katerega zunanjost se od takrat ni bistveno spremenila.
Z gradom Gundrska vas tesno povezani so tudi plemiške družine Schloißnig/Schloissnig/Šlojsnik, Sterneck in Daublebsky, ki imajo kot Gundršani[6] tradicionalno svoje nagrobne kamne oz. epitafe na vaškem pokopališču v Šenttomažu pri Celovcu.
Med njimi sta mati in sestra cesarskega namestnika v funkciji deželnega glavarja, Janeza Nepomuka Šlojsnika (1809-1883), ki se je zavzel za dvojezične deželne zakonike, za slovenščino na Celovški gimnaziji in je bil najvišji in odločilni politični organ ob ustanovitvi Mohorjeve družbe leta 1851, ter kasneje kot pristaš slovenske stranke v Kranjskem deželnem zboru za Slovensko matico in za slovenščino v osnovnih šolah v deželi Kranjski. [7]
Posest je v zasebni lasti od leta 1912 in se uporablja tako v kmetijske kot komercialne namene.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Grad v prostranem parku je reprezentativna dvonadstropna stavba podkvastega tlorisa z dvema kratkima stranskima krakoma, ki mejita na dolg osrednji trakt. Južno sprednjo stran stavbe v srednjem delu krasijo arkade z ovalnimi loki ter trikotni zatrep z uro. Štiri arkade v pritličju so odprte, šest v nadstropju pa je zastekljenih. Okna v zgornjem nadstropju so uokvirjena in imajo strehe. Majhna okna v zgornjem pritlikavem nadstropju kažejo, da je bilo to nadstropje nekoč namenjeno skladišču žita. Vogali stranskih kril so opremljeni z značilnimi rustikami. Stranska trakta imata po dve okni na sprednji strani in pet na zunanji strani, medtem ko ima ravninska severna stran stavbe skupaj enajst okenskih osi. V bližini gradu so gospodarska poslopja in majhna kapelica, zgrajena konec 18. stoletja.
-
Grad Gundrska vas, južna fasada z arkadami (2006) -
Grad Gundrska vas, severna fasada (2016)
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Dehio Kärnten 2001. Verlag Anton Schroll & Co., Wien 2001, ISBN 3-7031-0712-X, S. 252.
- Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7.
Spletne povezave
[uredi | uredi kodo]Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana 2010, ISBN0560-2920
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Koroški koledar 2015. Slovenska prosvetna zveza, Drava Verlag, Celovec 2014, ISBN 978-3-85435-747-6, S. 119–126.
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. In: Glasnik SED 54/4. Slovensko etnografsko društvo, Ljubljana 2014, str. 27–32.
- ↑ Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik. Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7.
- ↑ Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Ljubljana 2010, ISBN0560-2920, str. 59
- ↑ Bojan-Ilija Schnabl: Schloissnigg, Johann Nepomuk, Baron Freiherr von, v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, vol. 3, str. 1174-1179, ISBN 9 783 20579673 2.