Pavel Zdovc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pavel Zdovc
Rojstvo25. julij 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:25|2|0}}) (90 let)
Rinkole[d]
Državljanstvo Avstrija
Poklicjezikoslovec
Poznan pojezikoslovec

Pavel Zdovc, koroškoslovenski jezikoslovec in leksikograf * 25. julij 1933, Rinkole (nem. Rinkolach) pri Pliberku na avstrijskem Koroškem.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v kmečki družini na avstrijskem Koroškem. Po končani gimnaziji (1955) je v Innsbrucku študiral filozofijo in bogoslovje, nato na Dunaju latinščino in slavistiko; doktoriral je z dialektološko disertacijo Die Mundart des Südostlichen Jauntales in Karnten. Lautlehre und Akzent der Mundart der »Poljanci« (Dunaj, 1972). Strokovno se je izpopolnjeval na univerzi Lomonosov v Moskvi (1963/1964), ter med krajšimi bivanji na Hrvaškem in v Srbiji. Leta 1967 je postal sodelavec Inštituta za slovansko filologijo dunajske univerze, od 1968/69 do 1996/2000 pa je tam predaval slovenski jezik.

Zdovc je v slovenščini in nemščini objavil več jezikovnih razprav (o vlogi narečja pri pouku knjižnega jezika, o samoglasniški redukciji v podjunskih govorih) ter pisal o literarnih in kulturnih vprašanjih na avstrijskem Koroškem. Večino raziskovalnega dela je posvetil proučevanju in določitvi rabe koroških krajevnih imen in izdal priročnik Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem[1] ; Dunaj 1993; ponatis Celovec 2008 (COBISS); razširjena izdaja : SAZU, Ljubljana, 2010.

Prejel je Trubarjevo priznanje NUK (2020).

Referenčno delo[uredi | uredi kodo]

Pavel Zdovc je avtor epohalnega referenčnega dela: Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS)

Recepcija in diskurz[uredi | uredi kodo]

Zdovčevo delo o slovenskih krajevnih imenih na južnem Koroškem velja za standardno in referenčno delo tudi zato, ker njegova metodologija v celoti temelji na rezultatih terenskih raziskav. S tem je dragocen prispevek k sociolingvističnemu stanju za časa raziskovanj.

Zaradi uporabljene metode terenskih raziskav njegovo delo ne upošteva pravno-zgodovinske razsežnosti, ki je prisotna v uradnih krajevnih repertorijih in glasnikih iz let 1849/50, 1854, 1860 (le-at je v celoti dvojezičen za celotno Koroško. ), 1880, 1883 in 1918 v okviru Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, ki je izšla leta 2016. Njihova posebna kulturnozgodovinska vrednost je v tem, da je bila celotna Koroška do leta 1860 dvojezično zapisana, nato pa se je le še razlikovala glede na vsako jezikovno situacijo[2]

Nekatere dopolnitve Zdovčevega južnokoroškega korpusa so bile narejene v »Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na Koroškem« ter objavljene in dokumentirane v ustreznih lemah. Najizrazitejši dodatek je slovenska ustreznica območnega imena Klagenfurter Feld/Celovško polje, ki je bila s poglobljenimi terenskimi in virskimi raziskavami v domačem narečju in literaturi jasno dokazana in tako standardizirana v knjižnem jeziku. [3] >

Druga južnokoroška krajevna imena in njim pripadajoče leme so: Drautschen/Dravče, Dürnfeld/Suho polje, Joschap (ali Joschapsiedlung)/Jožap (danes nemško St. Thomas Süd), Krähwald/Hrebelja (Hreblje), Roseneck /Rožnek in Witternitz/Veternica.[4] K temu je treba dodati še krajevni imeni Schöndorf/Lepa vas in Welzenegg/Belcenek, ki sta povsem v domači rabi in večkrat zapisani.[5][6]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Enciklopedija Slovenije. (2001). Knjiga 15. Ljubljana: Mladinska knjiga.
  2. ↑ Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Ortsrepertorium“. In: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, Bd. 2, S. 969-973, ISBN 9 783 20579673 2.
  3. ↑ Zlasti tega slovenskega pojma za to osrednjo južnokoroško pokrajino ni mogoče najti v poglavju “Priloga I” v imeniku “Imena večjih južnokoroških pokrajin/Die wichtigeren Gegendnamen Südkärntens” stran 385 leta 2010 izdanega referenčnega dela.
  4. ↑ Vse objavil Bojan-Ilija Schnabl po abecednem redu v: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (ur.): Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem/ Koroška, Od začetka do leta 1942. Dunaj, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, letnik 2, strani 969-973, ISBN 9 783 20579673 2
  5. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: „Kranzmayer, Ortsnamen, alphabetisches Verzeichnis“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 700, ISBN 9 783 20579673 2
  6. ↑ Bojan-Ilija Schnabl: „Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849“. V: Katja Sturm-Schnabl, Bojan-Ilija Schnabl (Hg.): Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942. Wien, Köln, Weimar, Böhlau Verlag 2016, zv. 2, S. 757, ISBN 9 783 20579673 2

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Stergar Janez. »Zdovc Pavel«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pavel_Zdovc&oldid=6174160«