Sokolski dom Tabor
Sokolski dom Tabor | |
---|---|
Splošni podatki | |
Tip | športna dvorana |
Lokacija | Tabor, Ljubljana |
Koordinati | 46°3′15.08″N 14°30′59.95″E / 46.0541889°N 14.5166528°E |
Začetek gradnje | 1923 |
Dokončano | 1926 |
Cena | 7,5 milijona dinarjev |
Naročnik | društvo Sokol |
Projektiranje in gradnja | |
Arhitekt | Ivan Vurnik |
Razvijalec | Ladislav Bevc |
Ljubljana - Telovadnica Tabor | |
Lega | Mestna občina Ljubljana |
RKD št. | 918 (opis enote)[1] |
Sokolski dom je bil zgrajen po načrtih Ivana Vurnika med letoma 1923 in 1926 po naročilu športnega društva Sokol; to je bil eden prvih večjih pokritih športnih objektov v Sloveniji.[2] Stoji v ljubljanskem predelu Tabor, blizu cerkve Srca Jezusovega in Slovenskega etnografskega muzeja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Na območju današnje Vidovdanske ceste in Tabora so v 17. stoletju prirejali živinske sejme, zato se je prsator imenoval Kravja dolina. Preko območja je vodila srednjeveška cesta iz mesta na polja. V bližini, Na Friškovcu, so stale vislice.
Leta 1886 so v bližini Tabora zgradili vojašnico, v letih 1879 do 1883 tudi cerkev Srca Jezusovega in misijonsko hišo lazaristov, s čimer se je formiral trg. Župan Hribar je zahteval ureditev parka, Mestna občina pa je zemljišče prodala Sokolskemu društvu. Telovadno društvo je bilo ustanovljeno aprila 1969.
Načrte za zgradbo je izdelal Ivan Vurnik, gradnjo pa je vodil in nadzoroval njegov sošolec iz Tehniške visoke šole na Dunaju Ladislav Bevc, ki je bil član taborskega društva Sokol I.[2] Načrte za ostrešje doma je prispeval inženir Stanko Dimnik.[3]
Ker je Vidovdanska cesta prečkala omenjeno zemljišče, so morali promet preusmeriti okrog njega, s tem pa so pretrgali diagonalno povezavo mestnega centra s Šmartinsko cesto.[4] Zemljišče je bilo v tem času velika jama, ki so jo uporabljali kot smetišče.[3] Odstranjevanje smeti je podaljšalo gradnjo, ki je na koncu stala 7,5 milijona dinarjev.[3] Dom na Taboru so zgradili v letih 1923 do 1926.
Arhitektura
[uredi | uredi kodo]Stavba je zgrajena in ornamentirana v slovenskem ljudskem slogu. Fasado je arhitekt oblikoval v kombinaciji narodnih in geometriziranih motivov in je rumene barve. Vse štiri fasade so horizontalno razdeljene v tri dele: spodnji, polkletni del z masivnimi nizkimi stebri brez baze in kapitelov, med katerimi so okna. Nad njim je pritličje, ločeno z rahlo profiliranim venčnim zidcem in pasom oken, nadstropje je kot spodnji oblikovan kot stebrišče, ki v sredini južne fasade preide v šilasto ločno zaključeno triforo. Tlorisno simetrično zasnovana stavba ima dva vhoda. Dom ima eno veliko obokano telovadno dvorano, ki sega v podstrešje in ima dimenzije: 31 m (dolžina) x 16 m x (širina) x 13 m (višina) ter dve manjši dvorani in pomožne prostore. Notranjost je prostorna in bogato osvetljena skozi okna ter zastekljeni del strehe. Stene velike dvorane so sestavljene iz vrste stebrov, med katerimi se vse do stropa vrstijo velika obokana okna.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Darinka Kladnik (2004). Preobrazbe Ljubljane. Ljubljana : ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo. COBISS 129383424. ISBN 961-91035-2-1.
- Zupančič, Bogo (2008). Usode ljubljanskih stavb in ljudi. Ljubljana: KUD Polis. ISBN 9789619170922.
- Arhitekturni vodnik