Koncil v Baslu, Ferrari in Firencah

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koncil v Baslu, Ferrari in Firencah je potekal v letih 1431-1445. Sklical ga je papež Martin V. v Baslu; po njegovi smrti ga je papež Evgen IV. leta 1438 prestavil v Ferraro, nazadnje pa je bil zaradi kuge leto kasneje prenešen v Firence. V zgodovinskih virih se je obdržalo tudi ime Koncil v Firencah, čeprav se navadno omenja z imeni vseh treh mest, kjer je potekal. Trajal je vse do turške zasedbe Bizanca leta 1453. Udeležili so se ga v precejšnjem številu predstavniki bizantinske cerkve, tudi v pričakovanju pomoči proti Turkom, medtem ko se grški verski dostojanstveniki niso odzvali povabilu, ki jim ga je baje poslal v papeževem imenu Nikolaj Kuzanski.

Glavni namen koncila je bilo ponovno združenje zahodnega in vzhodnega krščanstva. V praksi je po njem nekaj manjših vzhodnih Cerkva stopilo v unijo z Rimskokatoliško Cerkvijo (danes jih imenujemo uniatske Cerkve ali katoliške Cerkve vzhodnega obreda), do večjega zedinjenja pa ni prišlo.