Smrt in pogreb Josipa Broza Tita

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pogreb maršala Tita
Pogreb maršala Tita
Grob maršala Tita


Pogreb Josipa Broza Tita, predsednika SFRJ, je bil 8. maja 1980, štiri dni po njegovi smrti 4. maja. Njegov pogreb je pritegnil številne svetovne politike. Glede na število prisotnih politikov in državljanov velja njegov pogreb za enega največjih pogrebov v zgodovini.

Tito je zbolel konec leta 1979 in je bil januarja 1980 sprejet v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so mu kmalu zaradi zamašenih žil amputirali levo nogo. Umrl je 4. maja 1980 zaradi gangrene, komaj tri dni pred njegovim 88 rojstnim dnem. Modri voz (uradno modri vlak) je dan po smrti njegovo truplo v krsti odpeljal v jugoslovansko prestolnico Beograd (danes glavno mesto Srbije), kjer je krsta vse do pogreba ležala v stavbi zveznega parlamenta.

Bolezen in smrt[uredi | uredi kodo]

87-let star jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je zbolel leta 1979. 3. januarja 1980 so ga sprejeli v Klinični center v Ljubljani, kjer so ugotovili, da ima zamašene žile na nogi. Na prigovarjanje skupine osmih zdravnikov, med katerimi sta bila tudi ameriški zdravnik Michael DeBakey ter sovjetski zdravnik Marat Knjazev, je privolil v obvod zamašene žile.[1] Operacija, ki je bila v noči iz 12./13. januar, ni bila uspešna.[2] Stanje je bilo kritično, zato so mu morali 20. januarja amputirati levo nogo.[3] Aprila se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. Bila je nedelja, 4. maja 1980 ob 15.05 uri, ko je predsednik Tito zaradi gangrene umrl. Čez tri dni bi imel 88 let.

Pogreb[uredi | uredi kodo]

Modri vlak

5. maja je bila krsta z Modrim vlakom prepeljana iz Ljubljane v Beograd, na zadnji poti mu je milijone ljudi izkazalo svoje spoštovanje.

8. maja ob 15. uri je bil Josip Broz Tito pokopan v beograjskem mavzoleju Hiša cvetja na Dedinju. Njegov pogreb je bil največji zbor državnikov sveta - šefov držav in vlad v svetovni zgodovini, saj se ga je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav, štirje kralji, pet princev, šest predsednikov parlamenta, 31 predsednikov držav, 22 predsednikov vlad, 47 zunanjih ministrov.[4]

Državne delegacije[uredi | uredi kodo]

  Države - poslale državne delegacije.
  Države - poslale delegacije strank in organizacij.
  Države - niso poslale državnih delegacij

Delegacije strank in organizacij[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]