Janoš Kardoš: Razlika med redakcijama
slog |
poiskusil in zaenkrat obupal |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
'''Janoš Kardoš''' ([[madžarščina|madžarsko]]: ''Kardos János''), [[Slovenci|slovenski]] evangeličanski [[duhovnik]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * [[13. februar]] [[1801]], [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršinci]]; † [[12. avgust]] [[1873]], [[Hodoš]]. |
'''Janoš Kardoš''' ([[madžarščina|madžarsko]]: ''Kardos János''), [[Slovenci|slovenski]] evangeličanski [[duhovnik]], [[pisatelj]] in [[prevajalec]], * [[13. februar]] [[1801]], [[Noršinci, Moravske Toplice|Noršinci]]; † [[12. avgust]] [[1873]], [[Hodoš]]. |
||
Kardoš |
Kardoš v [[Železna županija|Železni županiji]] na [[Madžarska|Ogrskem]]. Oče mu je bil Juri Kardoš, mati je bila Magdalena Kerčmar. V [[Madžari|madžarsko]] gimnazijo je hodil v [[Sopron]]u, potem pa študiral na [[Dunaj]]u. Za duhovnika je bil posvečen leta 1830. V [[Hodoš|Hodošu (Őrihodos)]] je bil dušni pastir od leta 1835 do 1873. |
||
V [[ |
V [[Prekmurščina|prekmurščino]] je prevedel [[Mihály Vörösmarty|Vörösmartyova]] Slovenska Razglasa, pesmi [[János Arany|Jánosa Aranya]] in [[Sándor Petőfi|Sándorja Petőfija]], pet knjig Mojzesa in knjigo Jozueta iz [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. |
||
V času pomladi narodov |
V času pomladi narodov 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžare. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v podpiranju težnje [[madžarizacije|madžarizacije]] v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]] ''„Vendi”'' ali ''„Vendski Slovenci”'', ki govorijo ''„stari slovani”'' jezik, ki ni enak z jezikom kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo ''„Vendi”'', ''„Vendski Slovenci”'', ali se asimilirajo. |
||
Teorija o tem, da ogrski Slovenci (''Vendi'') niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano ''„[[vendsko vprašanje]]”'' torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje. |
Teorija o tem, da ogrski Slovenci (''Vendi'') niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano ''„[[vendsko vprašanje]]”'' torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje. |
||
Redakcija: 21:09, 22. junij 2011
 | Ta slovničnih napak potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Janoš Kardoš (madžarsko: Kardos János), slovenski evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec, * 13. februar 1801, Noršinci; † 12. avgust 1873, Hodoš.
Kardoš v Železni županiji na Ogrskem. Oče mu je bil Juri Kardoš, mati je bila Magdalena Kerčmar. V madžarsko gimnazijo je hodil v Sopronu, potem pa študiral na Dunaju. Za duhovnika je bil posvečen leta 1830. V Hodošu (Őrihodos) je bil dušni pastir od leta 1835 do 1873.
V prekmurščino je prevedel Vörösmartyova Slovenska Razglasa, pesmi Jánosa Aranya in Sándorja Petőfija, pet knjig Mojzesa in knjigo Jozueta iz Svetega pisma.
V času pomladi narodov 1848-49 so prekmurski katoliški duhovniki in njihovi verniki podpirali katoliške Habsburžane, evangeličani pa Madžare. Kardoš je videl zagotovilo za obstoj evangeličanske manjšine znotraj katoliške slovenske večine v podpiranju težnje madžarizacije v času dualizma. Tedaj je prevladovala teorija, da živijo med Muro in Rabo „Vendi” ali „Vendski Slovenci”, ki govorijo „stari slovani” jezik, ki ni enak z jezikom kranjskih Slovencev. Evangeličanski duhovniki in verniki, ki so bili Kardoševi privrženci, so bili na koncu 19. stoletja prepičani, da svojo evangeličansko vero lahko obdržijo le, če na zahtevo Madžarov postanejo „Vendi”, „Vendski Slovenci”, ali se asimilirajo.
Teorija o tem, da ogrski Slovenci (Vendi) niso Slovenci, je nastala v boju za evangeličansko vero in v boju za predtrianonske meje. Tako imenovano „vendsko vprašanje” torej ni znanstveno, temveč politično vprašanje.
Kljub temu je Kardoš pomemben za ohranitev slovenskega (prekmurskega) jezika in narodne zavesti ogrskih Slovencev]]. 1868 je v prekmurščino prevedel madžarski učbenik za prekmurske šole.
Delo
- D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke (1837)
- Krátki návuk krsztsansztva (1837)
- Mála historia bibliszka ali Sz. Píszma Mêsta prígodna (1840)
- Krsztsanszke czerkevne peszmi (1848)
- Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1848)
- Mrtvecsne nôve molitvi (rokopis, 1850)
- Pobo'zne molítvi za poszebno csészt bo'zo (1853?)
- Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1855)
- ABC ali Návuk na píszajôcs-cstenyé za szlovenszke vucsevnice vödáni (1867)
- D. Luther Martina máli kátekismus ali glavni návuk szvéte vere krsztsanszke (1875)
- Krsztsanszke czerkevne peszmi (1875)
- D. Luther Martina Máli kátekismus ali Glávni návuk szvéte vere krsztsanszke (1902)
- Krsztsanszke czerkevne peszmi (1908)
- Toldi: versusko pripovedávanje (1921)
- Moses i Josua (1929)
- Krsztsanszke mrtvecsne peszmi (1929)
- Evangeliomszke vere ino cérkvi obcsinszki prigodi (1932)
Viri
- Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
- Az Őrség és a Vendvidék, turistični vodnik 2004.