Religije v Evropi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Delež ljudi, ki verjamejo v obstoj boga (ne glede na veroizpoved), v različnih evropskih državah.[1]

Religija v Evropi je imela skozi evropsko zgodovino eno ključnih vlog v razvijanju in smereh evropske umetnosti, kulture, filozofije in pravne ureditve. Glavna vera v Evropi je Krščanska. V manjših številih je prisotna Judovska, zaradi imigracij v drugi polovici 20. stoletja, pa so v Zahodni Evropi prisotne tudi manjše skupnosti hindujcev in budistov. Nekatere države Jugovzhodne Evrope imajo skupnosti muslimanov.

Religioznost[uredi | uredi kodo]

Zaradi naraščujočega števila Ateistov v evropskem prostoru, vera izgublja pomen. Obisk cerkev in verskih objektov zaporedoma upada že več desetletij, vedno manj ljudi se ob popisih opredeljuje za verujoče v Boga ali višjo silo. V povprečju 52% prebivalcev držav Evropske unije veruje v obstoj Boga, 27% jih verjame v obstoj neznane višje sile, 18% jih ne veruje ne v obstoj Boga ali višje sile. 3% vprašanih so se odgovora vzdržali. V Franciji se je leta 2005 za Agnostike opredelilo že 47% anketiranih. Tovrstnen pojav opisujejo kot "Pokrščansko Evropo". Največji upad obiska cerkev beležijo v Belgiji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem in na Švedskem. Podobno je tudi v Vzhodni Evropi - letni upad verujočih v Romuniji in v Grčiji je skoraj 2%. Upad v številu verujočih je zaznaven tudi v sicer tradicionalno močneje versko usmerjenih deželah Evrope. Med leti 1981 in 1999 je bil upad v posameznih državah sledeč; Švedske z 51.9% na 46.6%, Nizozemska z 65.3% na 58.0% in Francija z 61.8% na 56.1%.
Nasprotno je bila v enakem obdobju osemnajstih let zaznana porast verujočih v Italiji (z 84.1% na 87.8%) in na Danskem (z 57.8% na 62.1%). Najmočneje versko usmerjena država Evrope je sicer Malta (95% verujočih), najmanj pa Češka (19%) in Estonija (16%).

Religije[uredi | uredi kodo]

Krščanstvo[uredi | uredi kodo]

Krščanska vera je daleč najmočnejša izmed religij, prisotnih v Evropi. Razdeljena je v tri glavne skupine. Rimokatoliška cerkev ima največ pripadnikov in je prisotna zlasti v Romansko govorečih deželah (Italija, Španija, Francija, Portugalska), na Irskem ter na Poljskem, Češkem, Slovaškem in na Madžarskem. Protestantska in pravoslavna vera sta razdeljeni na številne manjše enote, izmed katerih so pomembnejše:

  • Pravoslavna cerkev:
    • Ekumenski Patriarhat Konstantinopla
    • Albanska pravoslavna Cerkev
    • Bolgarska pravoslavna Cerkev
    • Grška pravoslavna Cerkev
    • Pravoslavna cerkev Cipra
    • Romunska pravoslavna Cerkev
    • Ruska pravoslavna Cerkev
    • Srbska pravoslavna Cerkev
  • Protestantizem (enote cerkev se delijo na posamezne države, v osnovi pa ločimo štiri glavne oblike protestantizma):

Protestantskih gibanj je veliko, med temi so dokaj razširjene Jehovove priče.

Judovstvo[uredi | uredi kodo]

V prostoru Zahodne Evrope so se Judje naselili med 5. in 6. stoletjem našega štetja. V srednjem veku so bili ti deležni obsežne negativne propagande. Očitali so jim umore v verske namere in nenadzirano bogatenje na račun revnih ljudi, zaradi česar so bili tarča rednih preganjanj in naklepnih pobojev. Ti so višek dosegli s Holokavstom , ki ga je izvajala nacistična Nemčija med drugo svetovo vojno. Začel se je v letu 1941 in je trajal do leta 1945. Pobitih je bilo približno 6.5 milijona Judov, kar je več kot tretjina celotne skupnosti.

Največ evropskih Judov danes živi v Franciji (495.000 oz. 1% populacije), sledi Velika Britanija s 350.000 Judi in Ukrajina z 150.000 (ugiba se o nekajkrat višji številki - do 600.000). V Rusiji, predvsem v evropskem delu države, živi približno 800.000 pripadnikov Judovske vere. Z večjimi skupnosti sledijo še: Nemčija (120.000), Belorusija (75.000), Madžarska, Belgija in Španija (50.000), Nizozemska, Italija in Modavija (30.000) in Poljska (25.00).
V Sloveniji uradno živi med 100 in 150 pripadnikov Judovstva, neuradna ocena znaša 600-1000.
V večini državah ugotavljajo bistvena odstopanja med uradnim številom pripadnikov in neuradno oceno. Razlog temu naj bi bil še prisoten strah ki ga je povzročila druga svetovna vojna, zaradi katere se večina evropskih Judov naj ne bi statistično opredeljevala za pripadnike Judostva.

Islam[uredi | uredi kodo]

Islam v Evropi (z izjemo nekaterih skupnosti na Balkanu) je danes posledica masovnih imigracij iz dežel severne Afrike, Turčije in Bližnjega vzhoda. V Evropi muslimanski priseljenci tvorijo po uradni oceni okoli 7% prebivalstva v Franciji, 6% na Nizozemskem, 5% na Švedskem in na Danskem, enako v Avstriji in v Švici. Zaradi visoke natalitete in nadaljevanja številnih imigracij v območje Evrope, je Islam trenutno najhitreje rastoča religija v Evropi.
Na območju Balkana, muslimani na Kosovem tvorijo 92% populacije, 70% v Albaniji, 35% v Bosni in Hercegovini in v Makedoniji, 20% v Črni Gori in 12% v Bolgariji.

Ostale religije[uredi | uredi kodo]

Budizem je zaradi imigracij s 3 milijoni pripadniki prisoten na območju Velike Britanije, v manjšem številu tudi v Franciji. Hinduizem je s 1,5 milijona pripadnikov prisoten zlasti na območju Velike Britanije in je posledica imigracij Indijcev. Tudi Sikhizem je posledica priseljevanja in ima okoli 1 milijon pripadnikov (Velika Britanija, Italija, Belgija, Francija).

Državne religije[uredi | uredi kodo]

Številne evropske države imajo uradno državno religijo. Liechentenstein, Monako, Malta in Vatikan imajo razglašeno katoliško, Danska, Švedska in Islandija protestantsko ter Anglija anglikansko. Švicarski kantoni so razdeljeni med protestantsko in katoliško veroizpoved.

Verovanje po državah[uredi | uredi kodo]

Eurobarometer Poll 2005
Država Verovanje v Boga Verovanje v Svetega Duha
ali nadzemeljsko silo
Ne verjame v Boga,
niti v nadzemeljsko silo
Turčija 95% 2% 1%
Malta 95% 3% 1%
Ciper 90% 7% 2%
Romunija 90% 8% 1%
Grčija 81% 16% 3%
Portugalska 81% 12% 6%
Poljska 80% 15% 1%
Italija 74% 16% 6%
Irska 73% 22% 4%
Hrvaška 67% 25% 7%
Slovaška 61% 26% 11%
Španija 59% 21% 18%
Avstrija 54% 34% 8%
Litva 49% 36% 12%
Švica 48% 39% 9%
Nemčija 47% 25% 25%
Luksemburg 44% 28% 22%
Madžarska 44% 31% 19%
Belgija 43% 29% 27%
Finska 41% 41% 16%
Bolgarija 40% 40% 13%
Islandija 38% 48% 11%
Združeno Kraljestvo 38% 40% 20%
Latvija 37% 49% 10%
Slovenija 37% 46% 16%
Francija 34% 27% 33%
Nizozemska 34% 37% 27%
Norveška 32% 47% 17%
Danska 31% 49% 19%
Švedska 23% 53% 23%
Češka 19% 50% 30%
Estonija 16% 54% 26%

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]