Pasifaja (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pasifaja
Pasiphaé.jpg
Odkritje
Odkritelj: P. J. Melotte
Datum odkritja: 27. januar 1908
Druga imena: Jupiter VIII
Značilnosti tira
Periapsida: 16,980.250 km (0,114 a.e.)
Apoapsida: 31,209.300 km (0,209 a.e.)
Srednji polmer orbite: 24,094.770 km (0,16106 a.e.)
Obseg tira: 148,036.100 km (0,990 a.e.)
Izsrednost: 0,2953
Obhodna doba: 764,082 dni (2,092 let)
Povp. tirna hitrost: 2,242 km/s
Maks. tirna hitrost: 3,109 km/s
Min. tirna hitrost: 1,692 km/s
Naklon tira: 145,24 ° (na ekliptiko)
143,04° (na Jupitrov
ekvator)
Obkroža: Jupiter
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer: 30 km
Površina: ~ 11.300 km²
Prostornina: ~ 113.000 km³
Masa: 3,0 · 1017 kg
Srednja gostota: ~ 2,6 (?) g/cm3
Ekvatorialna površinska težnost: ~ 0,022 m/s2 (0,002 g)
ubežna hitrost: ~ 0,036 km/s
Albedo: 0,04
Navidezni sij: 17,0 m

Pasifaja (grško Πασιφάη: Pasifáe ) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je največja članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °. Tej skupini daje tudi ime.

Luno Pasifajo je leta 1908 odkril astronom P. J. Melotte na Kraljevem observatoriju Greenwich. Na fotografski plošči, ki je bila posneta 27. januarja 1908, so jo opazili šele 28. februarja istega leta. Takrat je dobila začasno ime 1908 CJ, ker ni bilo jasno, če je telo na posnetku asteroid ali Jupitrov satelit. Sedanje ime je dobila leta 1975. Znana je tudi kot Jupiter VIII. Ime je dobila po Pasifaji, ženi Minosa in materi Minotavra iz grške mitologije. Včasih so jo imenovali tudi Pozejdon.

Luna Pasifaja ima premer okoli 60 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 24,094.770 km. Obkroži ga v približno 743 dneh 15 urah in 7 minutah po tirnici, ki ima naklon tira 145,24 ° glede na ekliptiko oziroma 143,04 ° na ekvator Jupitra. Njeno gibanje je retrogradno, kar pomeni, da se giblje v nasprotni smeri kot se vrti Jupiter. Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je v glavnem sestavljena iz kamnin.

Površina lune je precej temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 17,0 m.