Harpalika (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Harpalika
Harpalyke (moon).png
Odkritje
Odkritelj: Scott S. Sheppard,
David C. Jewitt,
Yanga R. Fernández,
Eugene A. Magnier
Datum odkritja: 23. november 2000
Druga imena: Jupiter XXII,
S/2003 J  5
Značilnosti tira
Periapsida: 16,335.300 km
Apoapsida: 25,874.700 km
Srednji polmer orbite: 21,064.000 km
Izsrednost: 0,2441
Obhodna doba: 624,542 dni
Povp. tirna hitrost: 2,46 km/s
Naklon tira: 147 ° (na ekliptiko)
147° (na Jupitrov
ekvator)
Obkroža: Jupiter
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer: ~ 2 km
Masa: ~ 1,2  · 1014 kg
Srednja gostota: ~ 2,6 (?) g/cm3
Ekvatorialna površinska težnost: ~ 0 m/s2
ubežna hitrost: ~ 0 m/s
Albedo: 0,04
Navidezni sij: 22,2 m

Harpalika (grško Ἁρπαλύκη: Harpálike) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Anankine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 19,3 do 22,7 Gm in imajo naklon tira okoli 150°.

Luno Harpaliko je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev [1][2]. Prvotno so jo označili kot S/2003 J 5. Znana je tudi kot Jupiter XXII. Ime je dobila po Harpaliki iz grške mitologije [3] , ki je bila hčerka Klimenosa.

Luna Harpalika ima premer okoli 4 km [4] in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 21,064.000 km. Obkroži ga v 624,542 dneh po krožnici z veliko izsrednostjo, ki ima naklon tira okoli 147° (glede na ekliptiko in na ekvator Jupitra).

Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin. Verjetno je ostanek razpadlega asteroida[5][6].

Luna izgleda siva (barvni indeks R-V= 0,43. Po drugih lastnostih je podobna asteroidom tipa C [7], ki so izredno temni. Njen navidezni sij je 22,2 m.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ IAUC 7555: Satellites of Jupiter 5. januar 2001 (odkritje)
  2. ^ MPEC 2001-A28: S/2000 J 2, S/2000 J 3, S/2000 J 4, S/2000 J 5, S/2000 J 6 5. januar 2001 (odkritje in efemeride))
  3. ^ IAUC 7998: Satellites of Jupiter 2002 22. oktober (dodelitev imena)
  4. ^ Sheppard, S. S.; Jewitt, D. C.; and Porco, C. C.; Jupiter's Outer Satellites and Trojans, in Jupiter: The Planet, Satellites and Magnetosphere, edited by Fran Bagenal, Timothy E. Dowling, William B. McKinnon, Cambridge Planetary Science, Vol. 1, Cambridge, UK: Cambridge University Press, ISBN 0-521-81808-7, 2004, strani 263-280
  5. ^ Sheppard, S. S.; and Jewitt, D. C.; An Abundant Population of Small Irregular Satellites Around Jupiter, Nature, Vol. 423 (maj 2003), strani 261-263
  6. ^ Nesvorný, D.; Alvarellos, J. L. A.; Dones, L.; and Levison, H. F.; Orbital and Collisional Evolution of the Irregular Satellites, The Astronomical Journal, Vol. 126 (2003), strani 398–429
  7. ^ Grav, T.; Holman, M. J.; Gladman, B. J.; and Aksnes, K.; Photometric Survey of the Irregular Satellites, Icarus, Vol. 166 (2003), strani 33-45

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]