Megaklita (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Megaklita
Odkritje
Odkritelj: S. S. Sheppard,
D. C. Jewitt,
Y. R. Fernández,
E. A. Magnier
Datum odkritja: 25. november 2000
Druga imena: Jupiter XIX,
S/2003 J  8
Značilnosti tira
Periapsida: 13,783.700 km
Apoapsida: 33,828.300 km
Srednji polmer orbite: 23,806.000 km
Izsrednost: 0,421
Obhodna doba: 752,8 dni
Povp. tirna hitrost: 2,30 km/s
Naklon tira: 150 ° (na ekliptiko)
148° (na Jupitrov
ekvator)
Obkroža: Jupiter
Fizikalne značilnosti
Srednji polmer: ~ 2,5 km
Masa: ~ 2,1  · 1014 kg
Srednja gostota: ~ 2,6 (?) g/cm3
Ekvatorialna površinska težnost: ~ 0,0019 m/s2
ubežna hitrost: ~ 0 m/s
Albedo: 0,04
Navidezni sij: 21,7 m

Megaklita (grško Μεγακλειτη: Mégakleite) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada med nepravilne lune z retrogradnim gibanjem. Je članica Pasifajine skupine Jupitrovih lun, ki krožijo okoli Jupitra v razdalji od 22,8 do 24,1 Gm in imajo naklon tira med 144,5° in 158,3 °.

Luno Megaklito je leta 2000 odkrila skupina astronomov, ki jo je vodil Scott S. Sheppard z Univerze Havajev. Prvotno so jo označili kot S/2003 J  8. Znana je tudi kot Jupiter XIX. Ime je dobila po Megakliti (ljubica Zevsa) iz grške mitologije.

Luna Megaklita ima premer okoli 5 km in obkroža Jupiter v povprečni razdalji 23,951.000 km. Obkroži ga v 752 dneh in 19 urah po tirnici, ki ima naklon tira okoli 150 ° glede na ekliptiko in 148 ° na ekvator Jupitra.

Njena gostota je ocenjena na 2,6 g/cm3, kar kaže, da je sestavljena iz kamnin.

Luna izgleda zelo temna, ima odbojnost 0,04. Njen navidezni sij je 21,7 m.