Radio Ga Ga (radijska satira)
| Radio Ga Ga | |
|---|---|
  | |
| Žanr | politična satira |
| Čas trajanja | 8 ur (1990-1992) 1 ura (1992-2009) 50 minut (2009-danes) |
| Avtor(ji) | Sašo Hribar Boštjan Škrab |
| Uvodna špica | "Radio Ga Ga" (Queen) |
| Skladatelj | Roger Taylor |
| Država | Slovenija |
| Število sezon | 33 |
| Število epizod | 1229 + dokumentarec (do 21. januarja 2022) |
| Produkcija | |
| Lokacija snemanja | Studio P1 |
| Produkcijska hiša | Radio Slovenija |
| Predvajanje | |
| Začetek/konec | 6. april 1990 – |
| Povezave | |
| Spletna stran | Radio Ga Ga |
Radio Ga Ga je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila Sašo Hribar in Boštjan Škrab. Na sporedu je ob petkih na Radio Prvi, med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.[1] Nepogrešljiv del oddaje je tudi Srečo Katona, tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski BBC.
Gre za razvedrilno oddajo/serijo tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še Ljudje in zemlja (1958), TV Dnevnik (1968) in Tednik (1983).
In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke Simpsonovi, ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prvo oddajo sta skupaj ustvarila Sašo Hribar in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu Ars, trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil Emil Filipčič, ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu Butnskala delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji.
Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na Radio Prvi, od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še Marjan Šarec, Tilen Artač, Jure Godler, Nejc Mravja, Aleksander Pozvek, Marko Cirman, Nejc Krevs in nazadnje Valentina Plaskan.
Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu RTV Slovenija.[2]
Imitatorji[uredi | uredi kodo]
Izmišljeni liki so zapisani poševno.
Stalni[uredi | uredi kodo]
- Sašo Hribar – Franc Rode, Janez Janša, Bojan Požar, Guzman, Bernard Brščič, Angela, Bozo, Jelko Kacin, Martelanc, Stane Dolanc, D. Čermelj, Slavko Kmetič
- Jure Mastnak – Zmago Sagadin, Srečko Katanec, Branko Grims, Danilo Türk, Miran Ališič, Slavoj Žižek, Mirko, Salome, Franc Kangler, Arnold Schwarzenegger, Luki, Rudl, Kimi Räikkönen,
Ivo Milovanovič, Franci Jerančič, Igor Bavčar, Viktor Orbán, Joe Biden - Tilen Artač – Dimitrij Rupel, Ifigenija, Borut Pahor, Milan Kučan, Zvezdana Mlakar, Svetlana Makarovič, Marijan Pojbič, Miro Serpentinšek, Ivan Serpentinšek, Angelca Likovič, Elka Strojan, Mojca Mavec,
Jože Potrebuješ, Vinko Gorenak, Ljerka Belak, Gregor Golobič, Tomo Križnar, Andrej Bručan, Zlatko Zahovič, Trček, Petra Kerčmar, Krek, Zlatan Čordić, Vasko Simoniti, Janez Podobnik - Nejc Mravlja – Štern, Obrez, Maki
- Aleksander Pozvek – Karel Erjavec, Miroslav Cerar ml., Janez Zemljarič, Igor Lukšič, Marjan Šarec, Janez Drnovšek, Jožef Jerovšek
- Marko Cirman – Hudomalj, Ratej
- Nejc Krevs – besedna artilerija
- Valentina Plaskan – Tanja Žagar, Aleksandra Pivec, Savina, Normativa Sfuzlo, Keček, Tanja Fajon, Melania Trump, Valentina Smej Novak, Zdravko Počivalšek
Nekdanji[uredi | uredi kodo]
- Marjan Šarec – Janez Drnovšek, Sašo Peče, Radko Polič - Rac, Matevž Krivic, Karel Erjavec, Ivan Serpentinšek, Greta
- Jure Godler – Tony Blair, George W. Bush, Mr. Bean, Milka
- Klemen Slakonja – Jan Plestenjak, Miler, Anžej Dežan, Rok Kosmač
- Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus, Boštjan Lajovic
- Jasna Kuljaj – Helena Blagne
- Ana Tavčar – Angela Merkel, Tina Maze
- Emil Filipčič
- Mojca Mavec
Občasni, gostujoči[uredi | uredi kodo]
- Renato Vindiš – Dejan Židan, Franc Kangler, Vogrinec, Mamič, Matej Lahovnik, Damjan Murko, Zdravko Počivalšek, Aljuš, Miler, Miran Potrč, Snežič, M. Batagelj, Jože P. Damijan
- Jos Zalokar – Janez Zmazek - Žan
- Peter Kosmač – Tomaž Gantar
Sezone[uredi | uredi kodo]
| Sezona | Oddaje | Začetek | Konec | |
|---|---|---|---|---|
| 1—27 | 1000 | 6. april 1990 | 30. avgust 2016 | |
| 28 | 43 | 2. september 2016 | 30. junij 2017 | |
| 29 | 44 | 1. september 2017 | 29. junij 2018 | |
| 30 | 44 | 31. avgust 2018 | 28. junij 2019 | |
| 31 | 36 | 6. september 2019 | 12. junij 2020 | |
| 32 | 43 | 4. september 2020 | 2. julij 2021 | |
| 33 | 19 | 3. september 2021 | ||
- 7. aprila 2020 predvajan dokumentarni film ob 30-letnici, ni vštet.
Avizo[uredi | uredi kodo]
23. januarja 1984 je skupina Queen izdala uspešnico "Radio Ga Ga", katere avtor je bobnar te skupine Roger Taylor. Posneli so jo v Record Plant Studios v Los Angelesu. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, uporablja njen avizo že vse od začetka.
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Radio Ga Ga že trideset let z nami". MMC RTV Slovenija. 27. marec 2020.
- ↑ "Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec". Idrijske novice. 7. april 2020.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Arhiv oddaj RTV 4D