Roman Vodeb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Roman Vodeb
Rojstvo13. avgust 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1] (57 let)
Trbovlje[1]
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Alma materFakulteta za šport v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Poklicpsihoanalitik, športnik, trener
Otroci2
Spletna stran
roman-vodeb.si

Roman Vodeb, slovenski publicist, bloger in teoretični psihoanalitik ter nekdanji športnik, trener in športni funkcionar, * 13. avgust 1963, Trbovlje

Bil je zaposlen v Športni zvezi Trbovlje in je deloval kot član odbora za šport na lokalni ravni Olimpijskega komiteja Slovenije.[2] Nekaj časa je sodeloval z alpsko smučarko Ilko Štuhec.[3] Udejstvuje se kot teoretični psihoanalitik, čeprav se na tem področju ni nikoli formalno izobraževal.[4] V javnosti je znan po svojih odklonilnih stališčih do feminizma[5] in odraščanja otrok pri samskih ali istospolno usmerjenih starših.[6]

Življenje in delo[7][uredi | uredi kodo]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Roman Vodeb je odraščal v štiričlanski delavski družini v Trbovljah. Tam je končal tudi osnovno šolo. Zaključil je Srednjo Pedagoško gimnazijo (Ledina) v Ljubljani. Vsa leta je bil aktiven športnik. Leta 1983 se je vpisal na Fakulteto za telesno kulturo (šport). V mladinskih kategorijah je na jugoslovanskih prvenstvih osvojil 15 medalj (od tega 3 zlate na parterju). Zaradi poškodbe je končal tekmovalno kariero v športni gimnastiki in se predal trenerskemu delu. Vzgojil je nekaj odličnih tekmovalk v športni gimnastiki, ki so osvajale naslove državnih prvakinj v Jugoslaviji. Zaradi teh uspehov je bil še kot absolventa profesionalno angažiran v trboveljskem Gimnastičnem klubu oz. društvu Partizan Trbovlje, kjer je v dopoldanskem času vodil ure »gibalnih dejavnosti« (telovadbo, športno vzgojo), za vse trboveljske malo-šolarje, popoldan pa treniral vrhunske športnike in športnice.[2] Obe društvi je skupaj z ženo (izvenzakonsko partnerico) Tino Trugar tudi organizacijsko uspešno prilagodil novim družbenim tokovom. Po skoraj desetih letih trenerstva v vrhunski gimnastiki in sočasnega pedagoškega dela v vrtcu se je posvetil raziskovanju, znanosti in teoriji, s čemer je »koketiral« že vsa trenerska leta. Dodiplomski študij je končal leta 1989 z diplomo na temo osnovne in specialne motorike v športni gimnastiki. Magisterij na Fakulteti za šport je končal leta 1996 z magistrsko nalogo o motivaciji: Manifestna in latentna struktura športno-motivacijskega prostora pri 14-letnikih. Še pred dokončanjem tega študija na FŠ se je vpisal tudi na podiplomski študij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture), leta 1998 pa tudi doktorski študij na Institutum Studiorum Humanitatis (smer Antropologija vsakdanjega življenja). Druga dva podiplomska študija (drugi magisterij in doktorat) je »končal« v letu 2000 in/oz. 2002, čeprav mu doktorske naloge Šport skozi psihoanalizo na ISH niso pustili zagovarjati.

Psihoanaliza[uredi | uredi kodo]

V sklopu zadnjih dveh podiplomskih študijev (modulov in izpitov) se je angažiral tudi pri tematiziranju različnih družbenih fenomenov, ki nimajo nič s športom, se pa navezujejo na psihoanalizo in teorijo ideoloških mehanizmov ter teorijo institucije. Ob angažirani publicistični dejavnosti (v zadnjih dvajsetih letih je objavil okrog tisoč strokovnih prispevkov v različne časopise in revije ter tri bloge) je napisal tudi pet odmevnih knjig: Ideološke paradigme v športu (… ko poseže vmes država) (1999), ki je imela in ima še vedno močne učinke v državni športni politiki, že omenjeni nesprejeti Šport skozi psihoanalizo (2001), magisterij na Filozofski fakulteti (smer Sociologija kulture) Subjekt v ideologiji (športa) (2003). II. del športa skozi psihoanalizo se imenuje Interpretacija športa (2005). Družbeno najodmevnejša knjiga je O spolu (in z njim povezanih rečeh – tudi o feminizmu in »moškinjah«) (2011). Prvi spol (2019) najbolj poseže po razumevanju spolov. 28. novembra 2019 jo je predstavil na Slovenskem knjižnem sejmu in privabil protestnike.[8]

Sedanje delo[uredi | uredi kodo]

Od leta 1987 do maja 1996 je bil profesionalni trener in pedagoški delavec v vrtcu, od takrat naprej do maja 2001 pa je bil zaposlen kot sekretar Zveze športnih društev Trbovlje, od maja 2001 naprej pa kot samostojni občinski strokovni sodelavec za šport. V letu 2002 je za eno leto opravljal funkcijo vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za šport Trbovlje. V letu 2003 je bil potrjen za direktorja za polni mandat (do leta 2007) – od 2007 pa osebni svetovalec (psihoterapevt), publicist, blogar, kritično-(psiho)analitični mislec. Odmevne so (bile) tudi njegove oddaje na TV3 (Faktor) in njegove kolumne za Fokuspokus.[9] Zaradi medijske blokade se pojavlja tudi na gledališkem odru kot »Sigman Frojdeb« kontroverznimi satiričnimi mono/duo tragikomičnimi, vselej satiričnimi, predstavami (»Seks, Freud in jaz« oz. »Ajde miška, to mi deli!«, »Lepotica in psihoanalitična zver«, »Najstnica pri seksologu«, »Razočarana gospodinja pri seksologu« …), iz katerih je razbrati, da Roman Vodeb na izrecno željo tudi (psiho)terapira (kljub temu, da nima uradne licence za izvajanje psihoterapije).

Vodeb je slovenski javnosti poznan tudi po številnih kontroverznih in šokantnih intervjujih in izjavah po številnih televizijah in radijskih postajah in medmrežnih portalih. Na lokalni TV Trbovlje je imel tudi svoje oddaje (Modrovanja in Razbito). Na radiu »Europa 05« pa je imel v letu 2015 tudi redne tedenske radijske kolumne/komentarje. Na internetnem portalu Nova24TV pa je leta 2015 (za eno leto) postal tedenski kolumnist. Kot komentator je (bil) septembra 2018 udaren na TV3 v oddaji Faktor, od julija 2019 naprej pa tudi kot tedenski kolumnist portala Fokuspokus.[9] Še vedno objavlja zapise na platformi PublishWall.[10]

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Roman Vodeb živi v izvenzakonski skupnosti s Tino Trugar in imata dva sinova: Tim (letnik 1990) in Nik (letnik 1994).

Športni dosežki[uredi | uredi kodo]

Sodeloval je na 35. državnem prvenstvu v športni gimnastiki v Prilepu, 19.–21. junija 1981. Dosegel je 3. mesto.[11] Poleg tega je sodeloval na še več tekmovanjih, kjer je tudi osvajal visoka mesta.

Gledališče[uredi | uredi kodo]

Nastopil je kot Sigman Frojdeb v predstavah:

  • Razočarana gospodinja pri seksologu (2016)[12]
  • Najstnica pri seksologu (2016)[13]
  • Ajde miška, to mi deli! (2015)[14]
  • Lepotica in psihoanalitična zver (2014)[15]
  • Seks, Freud in jaz (2012)[16]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Strokovni članki[uredi | uredi kodo]

  • "Preskakovanje ovire v 20 sekundah kot test eksplozivne, elastične, vzdržljivostne odrivne moči". Trener, učitelj, vaditelj: strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 46-50
  • "Ugotavljanje relativne eksplozivne odrivne moči in hitrosti s tekaškimi testi za deklice". Trener, učitelj, vaditelj: strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 41-45
  • "Vrednotenje testa skok v daljino z mesta z vidika relativne eksplozivne moči za deklice". Trener, učitelj, vaditelj: strokovni športni bilten, št. 2 (1989), str. 35-40

Knjige[uredi | uredi kodo]

  • Prvi spol - ali: penis in ženska želja. Ljubljana : Zimske urice, 2019
  • Psihologija dela : mobbing, agresivnost, nezavedno čustvovanje. Ljubljana : Zavod za spodbujanje komunikacije "Zimske urice", 2011
  • O spolu in nekaterih, z njim povezanih rečeh (tudi o feminizmu in o moškinjah). Trbovlje : ROVOSS, 2011
  • Interpretacija športa. Trbovlje : Fit, 2005
  • Subjekt v ideologiji (športa). Trbovlje : Fit, 2002
  • Šport skozi psihoanalizo. Trbovlje : Fit, 2001
  • Ideološke paradigme v športu : (--- ko poseže vmes država). Trbovlje : Fit, 2000 [i. e.] 1999

Zasebno življenje[uredi | uredi kodo]

Odraščal je v štiričlanski delavski družini v Trbovljah, kjer je končal osnovno šolo. Obiskoval je Srednjo pedagoško gimnazijo v Ljubljani. S partnerko, s katero je delal skupaj v Gimnastičnem klubu Trbovlje, ima dva sinova.[17][7][18]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Roman Vodeb - vizitka
  2. 2,0 2,1 "Zagate slovenskega športa. (1), Sporni športni botri". str. 12. Delo (Ljubljana). 26. julij 1999. letnik 41, številka 170. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  3. Šemrov, Uroš (10. januar 2017). "Grega Koštomaj, trener alpske smučarke Ilke Štuhec: Ilko Štuhec sem učil tudi matematiko". Dnevnik. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  4. "Breivik kot tragedija". vecer.com. 25. 7. 2012. Pridobljeno dne 23. 12. 2020.
  5. "Roman Vodeb o tem, da feministke »niso prave in normalne zenske«". Dnevnik. 22. april 2016. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  6. Vodeb, Roman. "Ustava, psihoanaliza, človekove/otrokove pravice." Vzgoja (Ljubljana) letnik 17. številka 66 (2015) str. 15-18. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije
  7. 7,0 7,1 "PREDSTAVITEV". roman-vodeb.si. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  8. "Slovenski knjižni sejem: Protest zoper Vodebove seksizme". Dnevnik. 29. november 2019. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  9. 9,0 9,1 "Roman Vodeb - objave". www.fokuspokus.si. Pridobljeno dne 2020-11-02.
  10. "Roman Vodeb". publishwall.si. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  11. "Bronasta kolajna za Karmen Gasar". str. 8. Gorenjski Glas. 30. junij 1981. l. 34., št. 49
  12. "Liza Kurtz Potrebuješ - razočarana gospodinja". publishwall.si. 30. november 2016. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  13. "Nova kolumna Romana Vodeba: Varuh pravic gledalcev in poslušalcev". 2016-12-11. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  14. "-50% za 90-minutno monotragikomično predstavo psihoanalitičnega virtuoza Romana Vodeba: »Ajde miška to mi deli« v Casinoju Kongo Grosuplje (PREMIERA)". NorePonudbe.si. 2015. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  15. "povejnaprej". www.vecer.com. 2014-03-04. Pridobljeno dne 2020-11-03.
  16. "Monotragikomedija seks, freud in jaz". trbovlje.si. 2012. Pridobljeno dne 3. november 2020.
  17. "Sanjal je o golu v Velenju". primorske.si. 4. avgust 2017. Pridobljeno dne 3. november 2020.
  18. "Gimnastika za vse". str. 29. Zasavc. 1. september 1994. letnik 4, številka 34. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]