Franci Matoz

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Franci Matoz
Portret
Matoz leta 2011
Rojstvo16. september 1963({{padleft:1963|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (60 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Alma materPravna fakulteta v Ljubljani (1996)
Poklicpravnik, policist, politik
ZakonciNataša Matoz (por. 2011)
Otroci2

Franci Matoz, slovenski odvetnik, politik in nekdanji policist, * 16. september 1963[1]

Deluje v nadzornih svetih Slovenskih železnic in Luke Koper ter upravnih odborih Družbe za upravljanje terjatev bank in FC Koper. Je svetnik Občine Ankaran.

Zaslovel je leta 2003, ko je zastopal Borisa Popoviča. Oprijel se ga je sloves mafijskega odvetnika. Med njegovimi klienti so bili Dars, Aerodrom Ljubljana in NKBM.[2][3] Leta 2013 je postal glavni odvetnik stranke SDS in Janeza Janše, ki je takrat odslovil odvetnico Nino Zidar Klemenčič.[4] Sodelovanje s Popovičem in Janšo mu je zelo pomagalo pri kariernem vzponu.[5][3]

Pogosto se uvršča na lestvico desetih najvplivnejših pravnikov kljub prazni bibliografiji in dejstvu, da ima le diplomo. Dvom o verodostojnosti te lestvice je povzročilo tudi elektronsko sporočilo, v katerem je leta 2007 direktorica koprske občinske uprave ukazala zaposlenim, naj glasujejo zanj.[2][3]

Izobraževanje in delo policista[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval v Šentvidu pri Ljubljani. Končal je kadetsko šolo za miličnike v Tacnu in leta 1982 začel delati v Divači. Leta 1988 je postal pomočnik komandirja postaje milice v Kozini, leta 1992 pa komandir postaje prometne policije v Kopru.[2]

Sodeloval je v slovenski osamosvojitveni vojni in bil med izbranci notranjega ministrstva za študij prava ob delu. Po diplomi je zapustil policijske vrste.[2]

Odvetništvo[uredi | uredi kodo]

Pripravništvo je opravljal pri odvetniku Gorazdu Gabriču v Sežani, leta 2001 pa je šel na svoje in bil sprva manj znani odvetnik z najeto pisarno v Divači. Ukvarjal se je predvsem z odškodninami, po uspehu s Popovičem pa se je leta 2008 preselil v Koper in prišel do odmevnejših primerov.[2][3][6]

Leta 2007 se je prvič uvrstil v deseterico najvplivnejših pravnikov.[2]

Prijave na odvetniško zbornico in delovni inšpektorat[uredi | uredi kodo]

Leta 2009 je koprski odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel sklep, s katerim je obsodil Matozovo navajanje napačnega pravnega pouka v odločbah o izrednih odpovedih, javno omalovaževanje drugih odvetnikov in nepotrebno razkrivanje podrobnosti iz lastnega zasebnega življenja, kar je v nasprotju s kodeksom.[2]

Zaradi nestrinjanja z ugotovitvami območnega zbora je Matoz zahteval obravnavo častnega razsodišča zbornice, ki je ugotovilo kršitev kodeksa z aprilskim intervjujem v Jani, v katerem »je tudi poudarjal svoje sposobnosti, se reklamiral ter po nepotrebnem dajal izjave o svojem zasebnem življenju, hobijih in drugih podrobnostih, ki niso v zvezi z njegovim poklicem in delom«. Matozevo odgovarjanje v Primorskih novicah na medijske nastope odvetnika nasprotne strani v delovnopravnem sporu se jim ni zdelo sporno.[7][8]

Predsednika zbornice Miho Kozinca je zbodlo Matozevo javno prižiganje sveč pred Narodnim domom v Celju leta 2009 v spomin trem mladim Celjanom, ki so umrli v prometni nesreči na avtocesti v Arji vasi, ki jo je povzročil Branko Maček. Leta 2010 je disciplinska komisija zbornice ugotovila, da Matoz s tem ni kršil kodeksa odvetniške poklicne etike.[9][10]

Sindikat Mladi Plus ga je leta 2013 prijavil inšpektoratu za delo zaradi objave oglasa za voluntersko pripravništvo na spletni strani zbornice. Matoz je trdil, da je šlo za tehnično napako.[11]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Odvetniška družba Čeferin mu je očitala, da jim je Stanislava Megliča, žrtev bulmastifov Saše Baričeviča, speljal je z osebnim prepričevanjem, kar je v nasprotju s kodeksom. Aleksander Čeferin ga je takrat označil za Damjana Murka slovenskega odvetništva.[2]

Medijski kritik Leon Magdalenc ga je v času pogostega pojavljanja v debatnih TV oddajah obtožil, da nikogar ne gleda in ne posluša, ampak le goni svoje. Spominjal ga je na Zmaga Jelinčiča.[12] Dnevnik je trdil, da ga slovenska elita ga ne upošteva, kar naj bi se pokazalo leta 2008, ko so na otvoritev njegove koprske pisarne prišli le lokalni odvetniki, Popovič s svojimi lokalni veljaki ter nekaj podjetnikov in gradbenikov, ki poslujejo na Obali. Vidnejši gospodarstveniki, politiki in estradniki se niso prikazali. Dnevnikovi novinarki se je zdelo, da Matozu ob tem kljub besedam ni vseeno.[3]

Osebni sodni spori[uredi | uredi kodo]

Bil je kriv žaljive obdolžitve na račun Branke Zobec Hrastar, avtorice obtožnega predloga v zadevi Patria.[13] Matoz je neuspešno tožil RTV Slovenija zaradi novinarskega prispevka Eugenije Carl iz marca 2009, ki naj bi škodil njegovi časti in dobremu imenu.[14]

Zastopanje drugih[uredi | uredi kodo]

SDS, Janez Janša in Boris Popović[uredi | uredi kodo]

Janeza Janšo in SDS je zastopal npr. v primerih Patria,[2] Trenta,[15] nepojasnjenega premoženja iz poročila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK),[16] tožbi s strani novinark Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek zaradi zapisa na Twitterju[17] in tožbi zaradi posojil Dijane Đuđić.[18]

Njegova odvetniška družba je Rudiju Rizmanu in Marjanu Šarcu v imenu SDS zagrozila s tožbo zaradi njunih izjav v medijih.[19][20]

Borisa Popovića je zastopal tudi pri zahtevi po ponovnem štetju glasovnic na volitvah za koprskega župana leta 2018[21] in v tožbi s strani Petre Vidrih, novinarke Primorskih novic, zaradi opravljanja in razžalitve.[22]

Ostali politiki, funkcionarji in javni uslužbenci[uredi | uredi kodo]

Zastopal je Igorja Prodnika v tožbi proti KPK,[23] generalnega direktorja Onkološkega inštituta Janeza Remškarja, ko so v svêtu presojali njegovo delo,[24] policijskega sindikalista Miho Sakača, obtoženega v aferi Koprivnikar,[25] Andreja Magajno, ki je protestiral zaradi nepravilnosti pri hišni preiskavi[26] in Franca Kanglerja, ki je bil obtožen nepravilnosti pri pridobivanju zemljišč za mariborsko toplarno.[27]

Poslovneži in finančniki[uredi | uredi kodo]

Zastopal je Alda Babiča, takratnega član uprave Luke Koper, ko so potekale hišne preiskave,[28] Andreja Lovšina, ki je zahteval odškodnino zaradi razrešitve z mesta predsednika uprave Intereurope,[29] Jožeta Kojca, soobtoženega v zadevi Marina[30] in Ivana Simiča, ki ga je Đorđe Perić tožil zaradi žalitve.[31]

Novinarji[uredi | uredi kodo]

Zastopal je Bojana Požarja v tožbah s strani Viktorja Knavsa, očeta Melanije Trump, zaradi trditve o zaporni kazni[32] in odvetnika Mira Senice, ki mu je očital nenehno blatenje.[33]

Estradniki in športniki[uredi | uredi kodo]

Zastopal je pevko Natalijo Verboten in njenega moža v tožbi proti RTV zaradi kršitve avtorskih pravic,[34] Marjana Smodeta v tožbi proti občini Dravograd zaradi poseka žive meje,[35] pevko Špelco Kleinlercher v tožbi proti POP TV zaradi objav na 24ur.com,[36] pevca Wernerja Brozovića, ko ga je tožila RTV Slovenija zaradi izjav v zvezi z EMO[37] in nogometaša Gorana Šukala, obtoženega v primeru nelegalnih športnih stavnic.[38]

Podjetja[uredi | uredi kodo]

Zastopal je Luko Koper v tožbi proti nekdanjemu predsedniku uprave Brunu Koreliču zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea.[39] Vlagal je neuspešne tožbe v imenu DARS proti nekdanji upravi Mateje Duhovnik in drugim visokim uslužbencem.[40]

Odškodninske tožbe zaradi smrti in zlorabe družinskega člana[uredi | uredi kodo]

V sojenju Petru Rakuši zaradi spolne zlorabe mladoletne hčere in nasilja v družini je zastopal oškodovanko ,[41] Andreja Gorjupa v sojenju proti Kristini Mislej zaradi umora njunih otrok[42] in Mateja Čamernika, ki je zahteval odškodnino zaradi smrti svojega sina pred ljubljanskim lokalom Global.[43]

Okoljska problematika[uredi | uredi kodo]

Skupaj z odvetnico Ano Rugelj je vložil pobudo za oceno ustavnosti v primeru gradnje tovarne Magna v Hočah v imenu treh hoških kmetov in Bojana Požarja.[44] Zastopal je koprsko občino, ko je zahtevala zaprtje Kemiplasa[45] in Miho Petača, lastnika Bioplinarne Petač, ki je s smradom in onesnaževanjem grenila življenje krajanom Pirnič.[46][47]

Delovanje v podjetjih in športnih klubih ter sodelovanje z organizacijami[uredi | uredi kodo]

Avgusta 2020 je bil imenovan v nadzorni svet Slovenskih železnic.[48] 12. julija 2021 je bil izbran za predsednika nadzornega sveta Luke Koper.[49] 22. in 23. julija 2021 mu je slovenska vlada dodelila položaja neizvršnega direktorja in predsednika celotnega upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).[50] Od leta 2018 je član upravnega odbora nogometnega kluba FC Koper.[51]

S Telekomom Slovenije ima sklenjeno pogodbo za opravljanje pravnih storitev.[52] Nudi pravno pomoč članom Sindikata policistov Slovenije.[53]

Predsedoval je upniškemu odboru Info TV.[54] Vodil je skupščino nogometnega kluba Drava[55] in Pozavarovalnice Sava.[56] V imenu Primoža Ulage je leta 2013 zahteval ponoven sklic skupščine Smučarske zveze Slovenije.[57] Bil je odvetnik Milana Mandarića, ko je ta terjatev do FC Koper prodal podjetju Delona. Matoz je zastopal tudi Delono.[58][59]

Opravljal je pravne posle za NKBM pod direktorjem Alešem Haucem.[60] Bil je pooblaščenec KBM Leasing za odvzem celjskega hotela Štorman gostincu Zvonetu Štormanu.[61] Celjsko okrožno sodišče ga je okaralo, ker naj bi aktivno sodeloval pri nezakonitem zasegu tega hotela.[62] Njegova komunikacija z zaposlenimi v hotelu se ni končala pri recepciji in njegovo delovanje naj bi dokazovalo Janšev vpliv v banki.[63]

Koprski kriminalisti so sumili, da sta predsednik uprave Vina Koper Nevijo Pucer in direktorica Primorskih novic Suzana Zornada Vrabec ob pomoči Matoza storila kaznivo dejanje, ko sta najela zasebnega detektiva, ki je tajno sledil njihovim zaposlenim.[64]

Lastništvo[uredi | uredi kodo]

Mediji[uredi | uredi kodo]

Je solastnik podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal Nova24TV.[52] Je solastnik Novega radia, ki ga prav tako izdaja Nova hiša.[65][66]

Bioplinarne[uredi | uredi kodo]

Nova KMB je odlašala z rubežem Marjana Kolarja, lastnika ostankov nekdanjega bioplinskega imperija Keter Group, katerega odvetnik je bil Matoz. Matozovo hkratno sodelovanje z NKBM mu je omogočilo ugoden posel in sicer prodajo družbe Biologica njegovi ženi Nataši, ki je šla čez mesec v last Matozove nepremičninske družbe Neprus. Biologica je večkrat povrnila stroške 7500 evrov vrednega nakupa.[67][68][69] Banka NLB je prodala terjatev do podjetja, ki je imelo v lasti bioplinarno v Vučji vasi, slamnatemu najemniku, za katerim je stal Matoz, za nekaj manj kot tri milijone evrov. Matoz ima namreč zapisano zastavno pravico na polovici premoženja te bioplinarne.[70] Njegova odvetniška družba je za odkup največje bioplinarne v državi najela 1,8 milijonski kredit. Keterjevo elektrarno najema družba, ki jo zastopa Matozeva žena Nataša. Od države je do leta 2020 prejela 16 milijonov evrov subvencij.[71]

Neprus[uredi | uredi kodo]

Matoz je nepremičninsko družbo Neprus, ki je imela konec avgusta 2013 v lasti za 890.000 evrov nepremičnin, kupil od ciprske družbe Jacano Holdings za 617.000 evrov, kar je Matoz poravnal s pobotom terjatev, ki jih je prevzel tik pred tem.[72]

Kandidature na volitvah[uredi | uredi kodo]

Leta 2011 je kandidiral za poslanca državnega zbora na listi SDS (volilna enota 4 - Ljubljana Bežigrad, 9. volilni okraj). Prejel je 2405 glasov.[1][2][73] Na lokalnih volitvah 2018 je na listi Slovenija za vedno kandidiral za položaj svetnika v ankaranskem občinskem svetu.[74] Ta stolček je zasedel leta 2020, ko sta Zoran Pavić in Klara Maučec odšla v Koper.[75]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Ima dve sestri. Starša sta se ločila pri njegovih dvanajstih in ostal je pri očetu.[2]

Razmerja[uredi | uredi kodo]

V prvem zakonu, ki je trajal 23 let 6 mesecev, sta se mu rodili dve hčeri. Spoznal jo je, ko je kot mlad miličnik prišel v njeno trgovino. V drugo se je poročil leta 2011 z Natašo Gačić, ki jo je spoznal, ko je zastopal Društvo za vračilo preveč plačane električne energije.[3][2]

Njegovo nekdanjo partnerko Polko Bošković naj bi odnos z njim od položaja koprske preiskovalne sodnice pripeljal do položaja notarke.[76] Po njej je hodil z novinarko Damjano Žišt.[3]

Razkazovanje v medijih[uredi | uredi kodo]

Hvalil se je z uporabo diamantnega pilinga in botoksa ter ljubeznijo do luksuznih izdelkov, dokler ni prišlo do sklepa več organov odvetniške zbornice, ki so tako medijsko nastopanje zavrnili.[2][3][7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. decembra 2011. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 Grah, Matija (12. december 2014). »Osebno s Francijem Matozom: Miličnik, ki je postal odvetnik«. old.delo.si. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 Tanackovič, Tatjana (22. avgust 2009). »Sem najboljši in najlepši«. Dnevnik. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  4. ↑ »Franci Matoz postaja glavni odvetnik Janeza Janše«. Dnevnik. 6. februar 2013. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  5. ↑ Volk, Luka (30. julij 2021). »Nagrajeni odvetnik«. Mladina.si. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  6. ↑ »Kdo je kdo: Janu Plestenjaku se je simpatičen trud izplačal«. Dnevnik. 26. maj 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Odvetnik Franci Matoz prestopil meje poklicne etike«. Dnevnik. 19. december 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  8. ↑ »O Matozovem pojavljanju v javnosti je danes odločalo častno razsodišče Odvetniške zbornice Slovenije«. Dnevnik. 26. november 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  9. ↑ »Kozinc poziva odvetnike, naj se izogibajo nepotrebnim nastopom v javnosti«. Dnevnik. 24. oktober 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  10. ↑ »Matozovo prižiganje sveč sporno, a nekaznovano«. Dnevnik. 22. oktober 2010. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  11. ↑ »Matoz: Oglas za volontersko pripravništvo je bil napaka«. RTVSLO.si. 12. avgust 2013. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  12. ↑ »Televizija kot neskončna prostitucija«. Dnevnik. 29. avgust 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  13. ↑ »Nekdanja tožilka proti politiku: Janšo oprostili, Matoza obsodili«. Dnevnik. 24. december 2015. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  14. ↑ »Odvetnik Matoz izgubil tožbo proti RTV-ju, sodišče je njegove navedbe v celoti zavrnilo«. RTVSLO.si. 18. april 2011. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  15. ↑ »Janša ne želi, da mu sodijo v Ljubljani«. RTVSLO.si. 11. junij 2021. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  16. ↑ »Štefanec podatkov iz osnutka drugega poročila o Janši ne razkriva«. RTVSLO.si. 31. maj 2015. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  17. ↑ »Začetek ponovnega sojenja Janši zaradi razžalitve novinark Televizije Slovenija«. RTVSLO.si. 1. junij 2021. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  18. ↑ »Sodišče zaradi spornih posojil dosodilo kazen SDS-u in Janši«. RTVSLO.si. 8. marec 2019. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  19. ↑ »Rizman na grožnjo s tožbo: "Infantilna maščevalnost stranke SDS"«. RTVSLO.si. 21. februar 2020. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  20. ↑ »SDS od Šarca zahteva preklic nekaterih izjav in grozi s tožbo«. RTVSLO.si. 10. februar 2020. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  21. ↑ »Upravno sodišče zavrnilo pritožbo Borisa Popoviča«. RTVSLO.si. 7. februar 2019. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  22. ↑ »Borisa Popoviča obsodili zaradi opravljanja in razžalitve«. Dnevnik. 11. december 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  23. ↑ »Krivično izpodkopavanje ugleda Prodnika«. RTVSLO.si. 25. julij 2008. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  24. ↑ »Onkološki inštitut: z varnostjo zdravljenja bolnikov z rakom se ukvarjajo v senci skaljenih odnosov«. Dnevnik. 9. september 2015. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  25. ↑ »Štirim policijskim sindikalistom zaradi afere Koprivnikar pogojne kazni«. RTVSLO.si. 14. junij 2021. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  26. ↑ »Magajna: Sumim, da podatki odtekajo iz samega vrha policije«. RTVSLO.si. 7. oktober 2011. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  27. ↑ »Kangler pred sodnikom, tokrat zaradi toplarne«. RTVSLO.si. 12. maj 2011. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  28. ↑ »Med nadzorniki Luke Koper je zavrelo«. Dnevnik. 22. april 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  29. ↑ »Bo Lovšin prejel 300.000 evrov odškodnine?«. RTVSLO.si. 13. oktober 2010. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  30. ↑ »Zadeva Marina: Jože Kojc ne priznava krivde«. Primorske novice. 19. december 2019. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  31. ↑ »Sto tisoč evrov za žaljive in neresnične besede«. Dnevnik. 26. januar 2010. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  32. ↑ »Požar mora tastu Donalda Trumpa plačati pet tisočakov odškodnine«. Dnevnik. 23. december 2019. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  33. ↑ »Senica s tožbo nad Požarja«. Dnevnik. 18. januar 2014. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  34. ↑ »Verbotnova proti RTV: Pevka si bo dobro napolnila žepe«. zurnal24.si. 18. april 2019. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  35. ↑ »Marijanu Smodetu odškodnina zaradi posekane žive meje«. Dnevnik. 5. april 2013. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  36. ↑ »Špelca od Pop TV zahteva 35.000 evrov odškodnine«. Dnevnik. 8. januar 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  37. ↑ »RTV od Wernerja zahteva 30 tisočakov zaradi izjavi: "Cela Slovenija ve, da je Ema ena velika kuhinja"«. Dnevnik. 16. december 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  38. ↑ »Foto: Stavniška afera - Obtoženci prvič pred sodnikom«. RTVSLO.si. 1. marec 2012. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  39. ↑ »Luka Koper izgubila tožbo zoper Bruna Koreliča«. Dnevnik. 19. avgust 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  40. ↑ »Zakaj je zares moral Knez oditi z vrha Darsa«. Dnevnik. 15. januar 2016. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  41. ↑ »17 let za zapahe zaradi spolnega napada na hčerko«. RTVSLO.si. 23. december 2009. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  42. ↑ »Sežanska tragedija na sodišče«. RTVSLO.si. 4. november 2009. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  43. ↑ »Čakajoč na razplet očetove tožbe«. Dnevnik. 10. september 2014. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  44. ↑ »Zavržena pobuda za oceno ustavnosti "zakona Magna"«. RTVSLO.si. 13. julij 2017. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  45. ↑ »Kdo bo odločal o usodi Kemiplasa?«. RTVSLO.si. 22. december 2007. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  46. ↑ »Pirničane znova duši smrad iz bioplinarne«. Dnevnik. 23. september 2011. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  47. ↑ »Smrad v Pirničah skrbi tudi zdravnike«. Dnevnik. 27. marec 2012. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  48. ↑ »Med novimi nadzorniki železnic tudi Škof in Matoz«. RTVSLO.si. 26. avgust 2020. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  49. ↑ »Franci Matoz novi predsednik nadzornega sveta Luke Koper«. Primorske novice. 12. julij 2021. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  50. ↑ »Franci Matoz postal prvi mož DUTB«. www.delo.si. 23. julij 2021. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  51. ↑ »Kaj pomeni vrnitev Anteja Guberca v FC Koper?«. RTVSLO.si. 22. december 2018. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  52. ↑ 52,0 52,1 »Kdo so obrazi, ki hkrati obvladujejo več pomembnih položajev v državnih podjetjih?«. RTVSLO.si. 27. maj 2021. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  53. ↑ »PRAVNA POMOČ SINDIKATA POLICISTOV NA ŠE VIŠJI RAVNI - OBVESTILO ČLANSTVU«. Sindikat policistov Slovenije. 3. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. septembra 2021. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  54. ↑ »Upniki Info TV bodo glasovali o sprejetju prisilne poravnave«. Dnevnik. 26. oktober 2010. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  55. ↑ »Drava ne sodeluje več z Nigerijci, novi predsednik kluba je postal Nastja Čeh«. Dnevnik. 11. februar 2020. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  56. ↑ »Nov posel premierjevega odvetnika Francija Matoza - vodenje skupščin državnih družb«. Dnevnik. 29. maj 2012. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  57. ↑ »Smrekar potrdil, da razmišlja o funkciji predsednika«. Dnevnik. 19. november 2013. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  58. ↑ »Mandarić BRUTALNO nad bivšega zaveznika: Je PATOLOŠKI LAŽNIVEC, to je IZKORISTIL, da se je …«. Ekipa24.si. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  59. ↑ »Milan Mandarić se umika iz Kopra. Kdo prihaja tja?«. siol.net. 15. december 2016. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  60. ↑ »Nedeljski dnevnik: Kako so bankirji prali in likali«. Dnevnik. 27. junij 2018. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  61. ↑ »Štormanu celjsko okrajno sodišče vrnilo hotel«. RTVSLO.si. 14. julij 2015. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  62. ↑ »Tudi odvetnikom včasih spodrsne: v zadnjih petih letih osem odvzemov licenc«. Dnevnik. 17. november 2015. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  63. ↑ »Štormanu hotel, Matozu pa prepovedi«. Dnevnik. 15. julij 2015. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  64. ↑ »Ko te na bolniški slika detektiv«. Dnevnik. 20. avgust 2008. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  65. ↑ »Medijski projekt prvaka SDS: tudi Petek pomaga Janši«. Dnevnik. 18. september 2015. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  66. ↑ »V razvidu medijev po novem tudi Nova24TV.si in Novi radio«. krog.sta.si. 18. september 2015. Pridobljeno 8. septembra 2021.
  67. ↑ »NKBM zadnjemu lastniku Keter Group rubi gozdove in bioplinarne«. Dnevnik. 12. marec 2015. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  68. ↑ »Bioplinski glavobol za državni banki«. Dnevnik. 8. julij 2013. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  69. ↑ »Razhod lastnikov Keter Groupa«. Dnevnik. 29. januar 2014. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  70. ↑ »Plinprom: Kolarjeva mreža bioplinskih podjetij«. vestnik.si. 6. april 2019. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  71. ↑ Klipšteter, Tomaž (17. september 2020). »Bioplinarne: odvetnikovi milijonski biznisi v kmetijskem TEŠ 6«. Dnevnik. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  72. ↑ »Matozov donosni posel z dolžnikom Nove KBM«. Dnevnik. 31. januar 2014. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  73. ↑ 9. volilni okraj - LJ- Bežigrad II. volitve.gov.si. arhivirano s prvotnega spletišča 6. decembra 2011. pridobljeno 7. septembra 2021
  74. ↑ »Strmčnik v Ankaranu z dvema protikandidatoma za župana«. RTVSLO.si. 13. november 2018. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  75. ↑ »Franci Matoz bo svetnik v Ankaranu«. Primorske novice. 6. november 2020. Pridobljeno 7. septembra 2021.
  76. ↑ »Koprska preiskovalna sodnica Polka Bošković lahko postane notarka«. Dnevnik. 17. februar 2009. Pridobljeno 7. septembra 2021.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Franci Matoz.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Franci_Matoz&oldid=5772599«