Bernard Brščič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bernard Brščič
Rojstvo23. avgust 1973({{padleft:1973|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (48 let)
Ljubljana
DržavljanstvoFlag of Slovenia.svg Slovenija
Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Alma materEkonomska fakulteta v Ljubljani
Poklicekonomist
DelodajalecEkonomska fakulteta v Ljubljani (1996–2012)
ELES (2013–)
Politična stranka
Domovinska liga (2019–)
GibanjeZbor za republiko
ZakonciNorma Brščič
Otroci4
StaršiAnđelo Brščić

Bernard Brščič, slovenski ekonomist in politik, * 23. avgust 1973, Ljubljana.[1]

Šolanje[uredi | uredi kodo]

Obiskoval je Gimnazijo Bežigrad.[1] Leta 1996 je diplomiral, leta 2000 pa magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.[2]

Delo[uredi | uredi kodo]

Med letoma 1996 in 2012 je bil visokošolski sodelavec na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer naj bi delo izgubil zaradi neizpolnjevanja obveznosti. Bil je predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, povezanega z SDS, in sodelavec londonskega inštituta Centre for Research into Post-Communist Economies, ki ga je vodil Ljubo Sirc.[1][3][4][5]

V letih 2012 in 2013 je bil državni sekretar v kabinetu premierja Janeza Janše (področje reform v pristojnosti ministrstva za delo, družino in socialne zadeve).[6][7] Bil je imenovan kot predstavnik vlade v v medresorsko komisijo za sanacijo bank, ko je Janševa vlada opravljala le še tekoče posle.[8]

Leta 2013 je med direktorovanjem Vitoslava Türka, člana SDS, in tik pred sestopom Janševe vlade, postal svetovalec v Elesu,[9][10] konec istega leta pa so ga premestili na položaj izvedenca za ekonomsko presojo projektov.[11]

Podoba v javnosti in aktivizem[uredi | uredi kodo]

Pogled na ekonomske, okoljske in socialne izzive[uredi | uredi kodo]

Je kritik vladavine Josipa Boza - Tita kot povzročiteljice bankrota Jugoslavije in ekonomske zaostalosti Slovenije v primerjavi z zahodom,[12] ideje o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju kot utvare,[13] visokih davkov[14] in univerzalnega temeljnega dohodka.[15] Dvig minimalne plače leta 2009 je označil za norost.[16] Slovenske nepremičnine ima za precenjene.[17] Nasprotoval je zniževanju prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,[18] dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, garancijam Holdingu Slovenske elektrarne-ju za gradnjo TEŠ-a 6[19] in likvidaciji Probanke in Factor banke.[20] Kot evropski kandidat je kasneje dejal, da je TEŠ 6 sicer bil izveden na slab način, vendar je zanesljivejši vir energije od obnovljivih, ki naj bi bili nestabilni in torej prevara.[21]

Je neoliberalni ekonomist,[22] ki je v medijih in na Twitterju napadel več oseb in družbenih skupin.[23] Sodeluje z Nacionalno tiskovno agencijo.[24] Napisal je uvod za knjigo slovenskih identitarcev z naslovom Manifest za domovino, ki je izšla leta 2018 pri založbi Nova obzorja, ki je v solastništvu SDS.[25][26]

Ne strinja se s predstavo o slovenskih upokojencih, kot parazitih,[27] in z obstojem nezasluženih pokojnin, ki jih ima za veliko finančno breme.[28]

Po njegovem mnenju Slovenija po osamosvojitvi ni šla skozi popolno tranzicijo in sprejela ustreznih reform, da nima vladavine prava in da ima namesto svobodnega tržnega gospodarstva perverzen pajdaški kapitalizem, ki se skriva za tančico nacionalnega interesa in je povzročil kritično pomanjkanje tujih neposrednih investicij.[29]

Meni, da pomoč Afriki in izseljevanje njenih prebivalcev v Evropo ne zaležejo in da si mora ta celina ekonomsko pomagati sama.[30]

Nasprotoval je federalizaciji EU[31] in posojanju denarja zadolženi Grčiji.[32] Evrskemu območju je napovedoval razkroj.[33]

Islam je označil za socialno škodljivega, zaostalega, patološkega, zaviralca rasti BDP in nevarnega uspavani Evropi.[34] T.i. »kulturnim marksistom« je očital zanikanje dejstva, da sta le dva biološka spola.[35]

Nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obamo je označil za muslimana, ki je zrušil afriške in bližnjevzhodne politične voditelje, ki so imeli izvoz azilantov in teroristov pod kontrolo, papeža Frančiška za antikrista, madžarskega politika Viktorja Orbana pa za pravega moškega, ki zna braniti svoje hčere pred nošenjem čadorja.[36]

Je ljubitelj teoretikov Friedricha Hayeka[37] in Alaina de Benoista.[38] Podpira »prave desne stranke«, kot so Nacionalna fronta v Franciji, Ukip v Veliki Britaniji ter poljska Zakon in pravičnost.[36]

Nastopi na volitvah in izražanje podpore[uredi | uredi kodo]

Izjavil je, da ni bil član stranke SDS, jo je pa volil med leti 1994 in 2018. Pred tem naj bi volil Zmaga Jelinčič, kar je označil za napako.[39] Podprl je Milana Zvera na predsedniških volitvah leta 2012.[40]

Leta 2019 je bil na ustanovnem kongresu stranke Domovinska liga (DOM) izvoljen za predsednika.[41]

Na listi Domovinske lige je leta 2019 neuspešno kandidiral za položaj evropskega poslanca. Ob porazu je razočaranje izrazil z izjavo: »Daš svoj socialni in človeški kapital, pustiš, da tri mesece serjejo po tebi, daš svoj finančni vložek in izjemno veliko energije, pol letošnjega dopusta, potem ti pa slovensko ljudstvo da 1,7 odstotka. Potem si misliš, no ja. Veliko truda za majhen izplen, a tako je življenje.«[42][43]

Udeležba na protestih in podpisovanje peticij[uredi | uredi kodo]

Udeležil se je protesta pred vrhovnim sodiščem za izpustitev Janeza Janše iz zapora leta 2014,[44] protesta proti marakeški deklaraciji leta 2018[45] ter protesta v Jelšanah proti sprejemno-registracijskemu centru za migrante in za varovano mejo leta 2019.[46]

Sopodpisal je protestno izjavo Zbora za republiko proti odlikovanju Tomaža Ertla leta 2009.[47]

Kontroverze[uredi | uredi kodo]

Zanikanje holokavsta in besedni napad na Roberta Waltla[uredi | uredi kodo]

Brščič je leta 26. aprila 2017 v oddaji Sreda v sredo na televiziji Nova 24TV o holokavstu dejal: »Nemški narod je žrtev židovskega vsiljevanja in kurjenja možganov s tako imenovano holokavstologijo. Sprašujem vas, kaj ima moja generacija Nemcev s Kajnovim znamenjem genocida, domnevnega, oziroma holokavstom. Dejansko gre za zelo perfiden način Židov, da so želeli nemški um zapreti, ustvariti kolektivno krivdo, in ustvariti načrt raznemčenja, razfrancozenja, razangleženja in vzpostaviti multikulti distopijo.« Direktor Judovskega kulturnega centra, Robert Waltl, je čez dober teden v izjavi za javnost na Facebooku napovedal kazensko ovadbo in omenil Brščičevo žaljenje po Twitterju: »Pedrovski multikulti aktivist Waltl si domišlja, da bo ustrahoval Bernarda Brščiča. Ne bo. Kot to ni uspelo Klemenčiču ne bo tudi njemu.«[48][49][50]

V Mladini so zapisali, da njegova izjava ni naključje in da bi v primeru njegove obsodbe pred ljubljansko sodno palačo potekali protesti.[51]

Brščičev delodajalec ELES je v izjavi za javnost napisal, da Brščič ni nastopal kot predstavnik družbe, temveč kot fizična oseba izven delovnega časa.[52]

Označevanje podsaharskih Afričanov kot umsko zaostalih[uredi | uredi kodo]

Brščič je 11. marca 2020 na Twitterju objavil zapis: »Velja sicer za politično nekorektno, a dejstvo je, da znaša povprečni IQ podsaharskega Afričana 75. Pojasni veliko o zaostalosti črne celine. Afrika je Afrika zaradi Afričanov.«[53] Mladina je to imenovala rasizem.[54]

Tožba Luke Mesca zaradi oznake »fašist«[uredi | uredi kodo]

Leta 2019 je Brščič tožil politika Luko Mesca zaradi izjave, da je fašist.[55] Tej oznaki je oporekal tudi z izjavo: »Ne morem dopustiti, da bi se ta etiketa, ki ima v politološki in zgodovinski literaturi jasno konotacijo, lepila name. Gre za čisto laž. Ne vem, kdaj sem zagovarjal črnosrajčnike, totalitarizem, kdaj sem oporekal zasebni lastnimi, kdaj sem zagovarjal korporativno ureditev države.«[56]

Norčevanje iz šefic slovenske vojske in policije[uredi | uredi kodo]

Na Twitterju je napisal »In od tehle dveh je odvisna varnost Republike Slovenije...«, zraven pa objavil fotografiji Alenke Ermenc, takratne načelnice Generalštaba slovenske vojske, in Tatjane Bobnar, takratne generalne direktorice slovenske policije.[23][57][58][59]

Odnos s Komisijo za preprečevanje korupcije[uredi | uredi kodo]

Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) je leta 2013 priporočil, naj zaposli še kakega ekonomista.[60] KPK, ki ga je takrat vodil Goran Klemenčič, ga je istega leta ovadil zaradi izjav, izrečenih na javnih tribunah Zbora za republiko.[61]

Kritike[uredi | uredi kodo]

Zaposlitev v Janševem kabinetu in Elesu[uredi | uredi kodo]

Ekonomist Jože P. Damijan je na svojem blogu posmehljivo zapisal, da je Brščič brez doktorata in s prazno bibliografijo, ter da je njegova zaposlitev v Janševem kabinetu socialni ukrep ob izgubi službe na ljubljanski univerzi.[62]

Ob zaposlitvi Brščiča v Elesu so se pojavili očitki, da je nadomestil kompetentne ljudi in da mu izkušnje z ekonomske fakultete na novem delovnem mestu ne bodo v pomoč.[10] Novinar Mitja Stepišnik je v svoji kolumni v oddaji Studio City povedal, da ima Brščič na državnem Elesu boljšo plačo od predsednika vlade, ki seveda ni posledica njegove strokovne izjemnosti.[63] Mladinin urednik Grega Repovž je opozoril, da je bil Brščičev oče dejaven na vodilnih položajih v energetskem sektorju.[64]

Odnos do tujcev in priseljevanja[uredi | uredi kodo]

Mladinin urednik Grega Repovž in Miha Mazzini sta se v pisanju kolumen lotili dejstva, da Brščič, sin hrvaškega priseljenca, nasprotuje priseljevanju. Repovž mu je očital, da ni prerastel mladostniških frustracij, Mazzini pa ga je primerjal s češkim desničarjem Tomiom Okamuro, sinom Čehinje ter pol Japonca in pol Korejca.[64][65][66][67] Mladinin kolumnist Vlado Miheljak je napisal, da je Brščič sicer nepomemben, njegove ksenofobije pa se ne bi smelo ignorirati.[68] TV Slovenija je njegovo volilno izjavo iz leta 2019, da 97 procentov imigrantov v Nemčiji v petih letih po prihodu ne dela ničesar produktivnega, označila za neresnično in se pri tem sklicevala na ugotovitve nemškega inštituta za raziskovanje zaposlovanja.[69]

Kritika papeža Franščiška[uredi | uredi kodo]

Branko Cestnik je na svojem blogu izrazil zadovoljstvo nad tem, da je Brščič podpisal svojo neposredno kritiko papeža Frančiška. Zavrnil je njegove trditve, da je papež podpiral Fidela Castra in da je ikona novega svetovnega reda.[70]

Družina[uredi | uredi kodo]

Starši[uredi | uredi kodo]

Njegov oče je bil hrvaški priseljenec Anđelo Brščić (umrl v 80. letu starosti leta 2020),[71][72][73] nekdanji direktor ljubljanske Termoelektrarne-Toplarne (TE-TOL), ki je do leta 2013 je vodil hrvaško podjetje v lasti Petra Kotarja, lobista in enega ključnih igralcev v zgodbi o TEŠ6.[64]

Razmerja in otroci[uredi | uredi kodo]

Leta 2019 se je ločil od prve žene, s katero ima tri hčere. V drugo se je poročil z aktivistko Normo Korošec, nekdanjo sodelavko Aleša Primca, predsednika stranke Glas za otroke in družine. Leta 2020 sta dobila sina.[74][75][76]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Bernard Brščič, državni sekretar". www.nekdanji-pv.gov.si. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  2. Cobiss.
  3. "Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS". Dnevnik. 13. julij 2013. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  4. "Svetovanje zaradi prehoda iz opozicije na čelo koalicije". Dnevnik. 16. maj 2013. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  5. Lončar, Andreja (20. maj 2013). "Brščič: V Eles sem prišel prek razpisa". finance.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  6. "Domovinska liga: Evropa narodov in svobode". RTVSLO.si. 3. maj 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  7. "Premier ne bi "odpustil" Jasniča". Dnevnik. 27. oktober 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  8. "Slaba banka za zdaj le kot poštni nabiralnik". Dnevnik. 8. maj 2013. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  9. "Brščič po novem svetuje Elesu". RTVSLO.si. 20. maj 2013. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  10. 10,0 10,1 "Bernard Brščič – nova moč Elesa". Dnevnik. 20. maj 2013. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  11. "Türk ni več namestnik, Brščič pa ne več svetovalec". Dnevnik. 21. december 2013. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  12. ""Če bi Tito priznal zločine, ne bi bilo njegovega mita"". RTVSLO.si. 3. maj 2010. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  13. "Samozaposleni bodo vplačevali več". RTVSLO.si. 9. september 2012. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  14. "Brščič: Cilj rebalansa dober, varčevalni ukrepi preveč računovodski". Dnevnik. 6. april 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  15. "Univerzalni temeljni dohodek – pravica državljana sodobne države ali utopija?". Radio Študent. 11. januar 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  16. "Brščič: Samo filozofija krvi, znoja in solz lahko reši državo pred izjemno sramoto". Dnevnik. 10. avgust 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  17. "Koliko stane stanovanje "pod tržno ceno"?". Dnevnik. 2. junij 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  18. "Znižanje prispevkov bi uničilo pokojninsko blagajno". Dnevnik. 21. februar 2009. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  19. ""Če reforma pade, naj Pahor povleče politične konsekvence"". RTVSLO.si. 9. avgust 2010. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  20. "Likvidacija Factor banke in Probanke vznemirila vstajnike in tudi Zbor za republiko". RTVSLO.si. 8. september 2013. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  21. "Soočenje zunajparlamentarcev: vsi za varnost, a na drugačen način". RTVSLO.si. 16. maj 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  22. "Čemu likvidacija zasebnih bank?". Radio Študent. 20. september 2013. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  23. 23,0 23,1 Cirman, Primož; Vuković, Vesna (18. december 2018). "Bernard Brščič bo moral na zagovor k delodajalcu". Necenzurirano.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  24. Košir, Izak (25. februar 2021). "Strankarska tiskovna agencija". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  25. "Avstrijski kancler Kurz nad povezave koalicijskih svobodnjakov z identitarci". Dnevnik. 4. april 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  26. Jurekovič, Igor (7. september 2018). "Manifest nove desnice". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  27. "Skrb zbujajoče: Vsak četrti Slovenec meni, da so starostniki breme za družbo". Dnevnik. 12. maj 2009. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  28. "Pobudi za referenduma sta "populistični" oz. "slabo argumentirani"". RTVSLO.si. 4. januar 2011. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  29. "Mussomeli: Slovenija naj postane Singapur južne in jugovzhodne Evrope". Dnevnik. 22. maj 2013. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  30. Brščič, Bernard (2019-01-13). "Revščina in bogastvo narodov". Demokracija. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  31. "Novi državni sekretar v Janševem kabinetu Brščič proti federalni EU". Dnevnik. 11. oktober 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  32. "Iz slovenskih žepov v roke grških politikov in bankirjev?". RTVSLO.si. 4. maj 2010. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  33. "Bernard Brščič: "Prihajamo v zadnjo fazo razkroja evrskega območja"". Dnevnik. 1. avgust 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  34. Brščič, Bernard (3. avgust 2015). "Bernard Brščič: Alahovo sonce bo sijalo nad Zahodom". Reporter. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. avgust 2015. Pridobljeno dne 28. september 2021.
  35. Brščič, Bernard (23. oktober 2018). "twitter.com/bernardbrscic/status/1054749344400924672". Twitter. Pridobljeno dne 28. september 2021. Ko na WC pogledaš v svoje mednožje, veš, da sta možna samo 2 spola. Razen, če si kulturni marksist in modruješ, ali jih je 59 ali zgolj 58.
  36. 36,0 36,1 Košak, Klemen. "Prava desnica". Mladina. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marec 2016. Pridobljeno dne 28. september 2021.
  37. "Ustava liberalnih ekonomistov". Mladina.si. 24. avgust 2012. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  38. "Kdo posiljuje Evropo?". Mladina.si. 26. oktober 2018. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  39. Uredništvo (2019-09-03). "Z Janšo ali brez: kakšna je prihodnost Domovinske lige?". Domovina. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  40. "Zver: Uspehi preteklosti naj bodo navdih za reševanje težav". RTVSLO.si. 21. oktober 2012. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  41. "Brščič: Slovenija je naša domovina in ne bomo je delili z nikomer". RTVSLO.si. 6. april 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  42. "DOM na evropske volitve s štirimi kandidati". RTVSLO.si. 23. april 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  43. "Bernard Brščič o tem, da je bilo na volitvah veliko truda, a majhen izplen". Dnevnik. 30. maj 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  44. "Protestniki: Svoboda Janši, svoboda narodu". RTVSLO.si. 30. junij 2014. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  45. "Šarec ni šel v Marakeš, a je bil vseeno tarča protestov". Dnevnik. 10. december 2018. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  46. "Krajani Jelšan bi za varovanje meje povabili Frontex in vojsko". RTVSLO.si. 27. april 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  47. "Zbor za republiko s 57 podpisi proti odlikovanju Ertla". RTVSLO.si. 12. december 2009. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  48. "Zanikovalci holokavsta na Janševi televiziji Nova24 TV: holokavst označili za plod judovske zarote". Dnevnik. 6. maj 2017. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  49. Waltl, Robert (5. maj 2017). Izjava za javnost ob sovražnem govoru in zanikanju holokavsta g. Bernarda Brščiča ter napadih na Roberta Waltla:. Jewish Centre Ljubljana. Facebook
  50. Brščič, Bernard (29. april 2017). "twitter.com/bernardbrscic/status/858328061720358912". Twitter. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  51. Mekina, Borut (12. maj 2017). "Zanikanje holokavsta". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  52. "Odziv družbe ELES na objave v medijih v zvezi z izjavo gospoda Bernarda Brščiča". ELES. 11. maj 2017. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  53. Brščič, Bernard (11. marec 2020). "twitter.com/bernardbrscic/status/1237793456761851905". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2021-09-28.
  54. Vrhovnik, Majda (19. marec 2020). "Bernardov rasizem". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  55. "Mesec v primeru domnevne razžalitve Brščiča ne priznava krivde". RTVSLO.si. 21. junij 2019. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  56. "Bernard Brščič o tem, da je čista laž, da je fašist". Dnevnik. 19. december 2018. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  57. "Bobnar, Tatjana (1969–) - Slovenska biografija". www.slovenska-biografija.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  58. "Zadeva psihiatrija: nekdanja načelnica generalštaba proti Požarju". siol.net. 15. september 2020. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  59. Brščič, Bernard (12. december 2018). "twitter.com/bernardbrscic/status/1072728334361157632". Twitter. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  60. "Cukjati: Vse Janševe afere potekajo po istem scenariju". RTVSLO.si. 10. januar 2013. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  61. "Zbor za republiko zaradi KPK-ja začel obveščati EU o razmerah v Sloveniji". RTVSLO.si. 24. september 2013. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  62. Damijan, Jože P. (2012-10-11). "Bernard Brščič bo vladi v neprecenljivo pomoč". DAMIJAN blog. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  63. Stepišnik, Matija (20. maj 2019). "Dramatične napovedi niso prinesle katarze". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  64. 64,0 64,1 64,2 Repovž, Grega (21. december 2018). "Srečen božič, gospod Brščič!". Mladina.si. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  65. Mazzini, Miha (26. marec 2019). "Miha Mazzini: Bojmo se janičarjev!". siol.net. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  66. Mladina (22. december 2018). "twitter.com/spletnamladina/status/1076372516128595969". Twitter. Pridobljeno dne 2021-09-28. Slovenec Bernard Brščič, ta čista kri, ta alpski arijec, ki drugim prešteva krvničke in spolne partnerje, ima očeta, ki mu je ime Anđelo Brščić. In ne samo, da ima njegov oče v priimku mehki ć, v imenu ima kar đ.
  67. "How a Tokyo-Born Outsider Became the Face of Czech Nationalism". Bloomberg.com (angleščina). 2017-10-13. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  68. Miheljak, Vlado (12. maj 2017). "Hermanov svet: Brščič kot obrobni pojav zgodovine?". Mladina. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julij 2017. Pridobljeno dne 28. september 2021.
  69. Ekipa Detektorja (17. maj 2019). "Detektor: Kako pravilne so bile trditve kandidatov na drugem TV-soočenju?". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-09-27.
  70. Cestnik, Branko (2016–12). "Branko Cestnik Blog: Odgovor Brščiču glede papeževe "krive vere"". Branko Cestnik Blog. Pridobljeno dne 2021-09-28.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  71. OZNANILA ŽUPNIJSKI URAD MARIJE POMOČNICE. LJUBLJANA RAKOVNIK. Nedelja, 28. junij 2020. pridobljeno 28. september 2021
  72. "ANĐELO BRŠČIĆ (80)". istarski.hr (hrvaščina). Pridobljeno dne 2021-09-28.
  73. Obavijesti o smrti. Glas Istre. 26. junij 2020. (hrvaščina). pridobljeno 28. september 2021
  74. "Skrajno desna in srečno poročena". Mladina.si. 28. januar 2020. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  75. "Norma Korošec in Bernard Brščič postala starša". zurnal24.si. 22. junij 2020. Pridobljeno dne 2021-09-28.
  76. "Brščič in Koroščeva v intimni zvezi: "To verjamem, da drži"". zurnal24.si. 19. avgust 2019. Pridobljeno dne 2021-09-28.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]