Jožef Košič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tong (pogovor | prispevki)
3.950 urejanj
slog
Tong (pogovor | prispevki)
3.950 urejanj
župniki so vedno rimskokatoliški
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{slog}}
{{slog}}
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarsko]] ''Kossics József'') rimskokatoliški župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]].
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarsko]] ''Kossics József'') župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]].


Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil učitelj iz [[Varaždin]]a. Njegova mati, Ana Kregar, nižja plemkinja iz [[Ivanci|Ivancev]].
Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil učitelj iz [[Varaždin]]a. Njegova mati, Ana Kregar, nižja plemkinja iz [[Ivanci|Ivancev]].
Vrstica 7: Vrstica 7:
V mladih letih je bival pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] v [[Beltinci]]h. Na nižjo in višjo gimnazijo, je hodilv [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u.
V mladih letih je bival pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] v [[Beltinci]]h. Na nižjo in višjo gimnazijo, je hodilv [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u.
Kot duhovnik je bil posvečen leta [[1811]]. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, v [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci]]h, in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]].
Kot duhovnik je bil posvečen leta [[1811]]. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, v [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci]]h, in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]].
Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil dušni pastir 39 let. Pred tem je od [[1816]] do [[1829]] pastiroval v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]].
Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta [[1816]] do leta [[1829]] župnik v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]].
[[Slovenska etnologija]] ga ima za avtorja prve pokrajinske monografije, ta knjiga je '''O vendskih-totih na Madžarskem''' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' [[1824]]-[[1828|28]]).<br>
Košič je avtor pokrajinske monografije ''O vendskih-totih na Madžarskem'' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' [[1824]]-[[1828|28]]).<br>
Prvo svojo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: '''Ali so na Madžarskem Vandali?''' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da naj bi bili Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci Vandalov.<br>
Svojo prvo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: ''Ali so na Madžarskem Vandali?'' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci Vandalov.<br>
„''O vendskih-totih na Madžarskekem''” objavil anonimo naprej v časopisu '''Kedveskedő''' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj]]u, leta [[1824]]. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji '''Tudmányos gyűjtemény''' (''Zbirka znanosti'') leta [[1828]]. Leta [[1829]] pa ga je objavil v knjižnici v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico ([[1833]]).
„''O vendskih-totih na Madžarskekem''” je naprej objavil anonimno v časopisu '''Kedveskedő''' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj]]u, leta [[1824]]. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji '''Tudmányos gyűjtemény''' (''Zbirka znanosti'') leta [[1828]]. Leta [[1829]] pa ga je objavil v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico ([[1833]]).


Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>

Redakcija: 19:34, 30. marec 2011

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) župnik, pisatelj, etnolog, pesnik in zgodovinar * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil učitelj iz Varaždina. Njegova mati, Ana Kregar, nižja plemkinja iz Ivancev.

Košičevi grob v seniškem pokopališču.
Spominska tabla v crkvu.

V mladih letih je bival pri Adamu Ivanociju v Beltincih. Na nižjo in višjo gimnazijo, je hodilv Kőszegu in Sombotelu. Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v Beltincih, v Turnišču, Rogašovcih, in Svetem Juriju. Na Gornjem Seniku je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do leta 1829 župnik v Dolnjem Seniku. Košič je avtor pokrajinske monografije O vendskih-totih na Madžarskem (A Magyar Országi Vendus-Tótokról 1824-28).
Svojo prvo razpravo je Košič napisal v madžarščini: Ali so na Madžarskem Vandali? (Vannak e Magyar Országban Vandalusok?). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov.
„O vendskih-totih na Madžarskekem” je naprej objavil anonimno v časopisu Kedveskedő („Dobrikav”), na Dunaju, leta 1824. Spis je ponatisnil János Csaplovics pod svojim imenom v peštanski reviji Tudmányos gyűjtemény (Zbirka znanosti) leta 1828. Leta 1829 pa ga je objavil v nemškem prevodu. V slovenščino prevedel madžarsko slovnico (1833).

Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina Prekmurja.
Jožef Košič je prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki je pisal večinoma posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora. Nove besede je tvoril tudi sam.
Umrl na Gornjem Seniku, v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in madžarskim napisom.
Zelo pomembni za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavestih madžarskih Slovencev še danes.

Stanko Vraz z ostro satiro je v sonetu Hoj Košič! ošvrknil Košiča, za madžarske slovnice "na vandalszka vüszta". Ob koncu 18. stoletja se je začel prebujati madžarski nacionalizem, v okviru katerega so se pojavile težnje k asimiliaciji nemadžarskega prebivalstva (»madžarizaciji«), ampak je zmota, da Košič to je pomagal.

Dela

Viri

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v Slovenski koledar, 2004.

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jožef Košič
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jožef_Košič&oldid=2862062«