Jožef Košič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
360.301 urejanje
m pp, replaced: . * [[ → , * [[ AWB
KocjoBot (pogovor | prispevki)
Boti
303.341 urejanj
m slog, replaced: | ]] → |*]]
Vrstica 2: Vrstica 2:
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarsko]] ''Kossics József'') rimskokatoliški župnik, pisatelj, etnolog, pesnik, zgodovinar [[Hrvati|hrvaškega]] rodu, * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]].
'''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarsko]] ''Kossics József'') rimskokatoliški župnik, pisatelj, etnolog, pesnik, zgodovinar [[Hrvati|hrvaškega]] rodu, * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]]; † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]].


Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil šolmošter iz [[Varaždin|Varaždina]]. Njegova mati, Ana Kregar, nižji plemika iz [[Ivanci|Ivancih]].
Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil šolmošter iz [[Varaždin]]a. Njegova mati, Ana Kregar, nižji plemika iz [[Ivanci]]h.
[[Slika:Кошичeви грoб.jpg|thumb|right|200px|Košičevi grob v [[Gornji Senik|seniškem]] pokopališču.]]
[[Slika:Кошичeви грoб.jpg|thumb|right|200px|Košičevi grob v [[Gornji Senik|seniškem]] pokopališču.]]
[[Slika:Kossics táblája a templom falán.jpg|thumb|right|185px|Spominska tabla v crkvu.]]
[[Slika:Kossics táblája a templom falán.jpg|thumb|right|185px|Spominska tabla v crkvu.]]
V mladih letih je pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] bival v [[Beltinci]]h. Na [[Madžarska|Ogrskem]] je hodil v nižjo in višjo gimnazijo, v [[Kőszeg|Kőszegu]] in [[Sombotel|Sombotelu]] ([[Madžarščina|m.:]] ''Szombathely''), kje je študiral bogoslovje.
V mladih letih je pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] bival v [[Beltinci]]h. Na [[Madžarska|Ogrskem]] je hodil v nižjo in višjo gimnazijo, v [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u ([[Madžarščina|m.:]] ''Szombathely''), kje je študiral bogoslovje.
V duhovnika je bil posvečen l. [[1811]]. Kaplanoval je v [[Beltinci|Beltincih]], v [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci|Rogašovcih]], in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]].
V duhovnika je bil posvečen l. [[1811]]. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, v [[Turnišče|Turnišču]], [[Rogašovci]]h, in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]].
Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil dušni pastir 39 let. Pred tem je od [[1816]] do [[1829]] pastiroval v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]].
Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil dušni pastir 39 let. Pred tem je od [[1816]] do [[1829]] pastiroval v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]].
[[Slovenska etnologija|Slovenska etnologija]] ga ima za avtorja prve pokrajinske monografije, ta knjiga je '''O vendskih-totih na Madžarskem''' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' [[1824]]-[[1828|28]]).<br>
[[Slovenska etnologija]] ga ima za avtorja prve pokrajinske monografije, ta knjiga je '''O vendskih-totih na Madžarskem''' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' [[1824]]-[[1828|28]]).<br>
Prvo svojo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: '''Ali so na Madžarskem Vandali?''' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da naj bi bili Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci Vandalov.<br>
Prvo svojo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: '''Ali so na Madžarskem Vandali?''' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da naj bi bili Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci Vandalov.<br>
„''O vendskih-totih na Madžarskekem''” objavil anonimo naprej v časopisu '''Kedveskedő''' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj|Dunaju]], leta [[1824]]. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji '''Tudmányos gyűjtemény''' (''Zbirka znanosti'') leta [[1828]]. Leta [[1829]] pa ga je objavil v knjižnici v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico ([[1833]]).
„''O vendskih-totih na Madžarskekem''” objavil anonimo naprej v časopisu '''Kedveskedő''' (''„Dobrikav”''), na [[Dunaj]]u, leta [[1824]]. Spis je ponatisnil [[János Csaplovics]] pod svojim imenom v peštanski reviji '''Tudmányos gyűjtemény''' (''Zbirka znanosti'') leta [[1828]]. Leta [[1829]] pa ga je objavil v knjižnici v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico ([[1833]]).


Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]].<br>
Vrstica 45: Vrstica 45:


{{commons|József Kossics|Jožef Košič}}
{{commons|József Kossics|Jožef Košič}}

[[Kategorija:Jožef Košič| ]]
[[Kategorija:Jožef Košič|*]]


[[bs:Jožef Košič]]
[[bs:Jožef Košič]]

Redakcija: 19:07, 13. februar 2011

Jožef Košič (madžarsko Kossics József) rimskokatoliški župnik, pisatelj, etnolog, pesnik, zgodovinar hrvaškega rodu, * 9. oktober 1788, Bogojina; † 26. december 1867, Gornji Senik.

Njegov oče, starejši Jožef Košič, je bil šolmošter iz Varaždina. Njegova mati, Ana Kregar, nižji plemika iz Ivancih.

Košičevi grob v seniškem pokopališču.
Spominska tabla v crkvu.

V mladih letih je pri Adamu Ivanociju bival v Beltincih. Na Ogrskem je hodil v nižjo in višjo gimnazijo, v Kőszegu in Sombotelu (m.: Szombathely), kje je študiral bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen l. 1811. Kaplanoval je v Beltincih, v Turnišču, Rogašovcih, in Svetem Juriju. Na Gornjem Seniku je bil dušni pastir 39 let. Pred tem je od 1816 do 1829 pastiroval v Dolnjem Seniku. Slovenska etnologija ga ima za avtorja prve pokrajinske monografije, ta knjiga je O vendskih-totih na Madžarskem (A Magyar Országi Vendus-Tótokról 1824-28).
Prvo svojo razpravo je Košič napisal v madžarščini: Ali so na Madžarskem Vandali? (Vannak e Magyar Országban Vandalusok?). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da naj bi bili Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov.
„O vendskih-totih na Madžarskekem” objavil anonimo naprej v časopisu Kedveskedő („Dobrikav”), na Dunaju, leta 1824. Spis je ponatisnil János Csaplovics pod svojim imenom v peštanski reviji Tudmányos gyűjtemény (Zbirka znanosti) leta 1828. Leta 1829 pa ga je objavil v knjižnici v nemškem prevodu. V slovenščino prevedel madžarsko slovnico (1833).

Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina Prekmurja.
Jožef Košič je prvi slovenski pisatelj na Madžarskem, ki je pisal večinoma posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je vzel iz štajerskega in kajkavskega hrvaškega govora. Nove besede je tvoril tudi sam.
Umrl na Gornjem Seniku, v 80 letu starosti. Na pokopališču ima grob, z nagrobnim kamnom in madžarskim napisom.
Zelo pomembni za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavestih madžarskih Slovencev še danes.

Stanko Vraz z ostro satiro je v sonetu Hoj Košič! ošvrknil Košiča, za madžarske slovnice "na vandalszka vüszta". Ob koncu 18. stoletja se je začel prebujati madžarski nacionalizem, v okviru katerega so se pojavile težnje k asimiliaciji nemadžarskega prebivalstva (»madžarizaciji«), ampak je zmota, da Košič to je pomagal.

Dela

Viri

  • Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem, Monošter-Szombathely, 1996.
  • Francek Mukič in Marija Kozar, Slovensko Porabje, Celje, 1982.
  • Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v Slovenski koledar, 2004.

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jožef Košič
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jožef_Košič&oldid=2774457«