Podravska statistična regija
Podravska regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Vsebina
Podravska statistična regija v besedi[uredi | uredi kodo]
Naravnogeografsko podobo te regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje ob reki Dravi. Največje urbano središče regije je Maribor. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost.
V podravski statistični regiji je v 2016 živelo 16 % prebivalcev Slovenije. Delež 0–14 let starih prebivalcev je bil v tej regiji drugi najnižji (13,6 %); nižji je bil samo še v pomurski statistični regiji. Število prebivalcev te regije se je v 2016 glede na prejšnje leto nekoliko zmanjšalo: naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –1,4, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa –0,1. Delež otrok, rojenih neporočenim materam, je bil v 2016 tukaj eden višjih (68 %). Tudi odstotek umrlih pred 65. letom je bil tukaj tretji najvišji v Sloveniji (19,6 %). Delež višješolsko in visokošolsko izobraženih prebivalcev (25–64 let) je bil v tej regiji nižji od slovenskega povprečja, znašal je 25 %; med študenti iz te regije je bil delež tistih, ki so študirali v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanjši (21 %). Stopnja brezposelnosti v tej regiji (9,0 %) je bila višja od slovenskega povprečja (8,0 %).
Ta regija je ustvarila 12,8 % nacionalnega BDP, BDP na prebivalca pa je bil peti najnižji v Sloveniji. V 2016 je tukaj delovalo nekaj več kot 26.100 podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 4,5 osebe. V 2016 je bilo tukaj dokončanih 516 stanovanj, od tega je bilo skoraj 80 % novogradenj. V 2016 so tukaj našteli 579.800 turističnih prenočitev, od tega je bilo skoraj dve tretjini prenočitev tujih turistov. 9 % vseh prenočitev so ustvarili nemški turisti. V 2016 je tukaj nastalo 469 kg komunalnih odpadkov na prebivalca; ločeno so zbrali 71 % teh odpadkov. Po deležu obsojenih na 1.000 prebivalcev (3,9) je bila ta regija tretja. V 2016 je bilo tukaj 10.990 kmetijskih gospodarstev; povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo je bil tukaj peta največja (7,2 ha).[1]
Podravska statistična regija v številkah[uredi | uredi kodo]
Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
---|---|---|---|---|
Površina, km2, 1. 1. 2018 | 2.170 |
Gostota prebivalstva, preb/km2, 1. 7. 2016 | 148
| |
Število prebivalcev, 1. 7. 2016 | 321.493 |
Povprečna starost prebivalcev, leta, 1. 7. 2016 | 43,7
| |
Naravni prirast, 2016 | - 458 |
Naravni prirast, št./1.000 preb., 2016 | - 1,4
| |
Število učencev, 2016/2017 | 25.011 |
Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2016 | 13,6
| |
Število dijakov, 2016/2017 | 10.576 |
Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2016 | 19,5
| |
Število študentov, 2016/2017 | 10.889 |
Skupni prirast, št./1.000 preb., 2016 | - 1,6
| |
Število delovno aktivnih prebivalcev, 2016 | 120.480 |
Prebivalci, stari 15-64 let, brez izobrazbe ali z nepopolno osnovno šolo ali osnovno šolo, %, 1. 1. 2016 | 18,5
| |
Število zaposlenih oseb, 2016 | 115.905 |
Prebivalci, stari 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 1. 1. 2016 | 20,1
| |
Število registriranih brezposelnih oseb, 2016 | 17.149 |
Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2016 | 12,5
| |
Povprečna mesečna bruto plača, regija prebivališča, 2016 | 1.449,99 |
Stopnja delovne aktivnosti, %, 2016 | 55,6
| |
Število podjetij, 2016 | 26.125 |
Izdana gradbena dovoljenja za stanovanjske stavbe, 2016 | 535
| |
Bruto domači proizvod (BDP) v regiji, mio. EUR, 2016 | 5.170 |
BDP na prebivalca, EUR, 2016 | 16.078
| |
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2016 | 79.490 |
Število obsojenih oseb, št./1.000 preb., 2016 | 3,9
| |
Število prihodov turistov, 2016 | 276.097 |
Osebni avtomobili, št./100 preb., 31. 12. 2016 | 51
| |
Število prenočitev turistov, 2016 | 579.782 |
Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom, kg/preb., 2016 | 341
| |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, [1], Podatkovni portal SI STAT | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah |
Podravska statistična regija v sliki: STAGE - interaktivna kartografska aplikacija[uredi | uredi kodo]
Izbrane prostorske podatke in kazalnike lahko pregledujete po statističnih regijah na preprost in pregleden način. Kartografska aplikacija STAGE (STAtistika in GEografija) je enotna vstopna točka do statističnih podatkov, ki jih prikazujemo po različnih administrativnih enotah (po občinah, regijah, naseljih) in na hierarhični mreži enako velikih celic.
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
Občine v statistični regiji[uredi | uredi kodo]
- Občina Benedikt
- Občina Cerkvenjak
- Občina Cirkulane
- Občina Destrnik
- Občina Dornava
- Občina Duplek
- Občina Gorišnica
- Občina Hajdina
- Občina Hoče - Slivnica
- Občina Juršinci
- Občina Kidričevo
- Občina Kungota
- Občina Lenart
- Občina Lovrenc na Pohorju
- Občina Majšperk
- Občina Makole
- Mestna občina Maribor
- Občina Markovci
- Občina Miklavž na Dravskem polju
- Občina Oplotnica
- Občina Ormož
- Občina Pesnica
- Občina Podlehnik
- Občina Poljčane
- Mestna občina Ptuj
- Občina Rače - Fram
- Občina Ruše
- Občina Selnica ob Dravi
- Občina Slovenska Bistrica
- Občina Središče ob Dravi
- Občina Starše
- Občina Sveta Ana
- Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah
- Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah
- Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah
- Občina Sveti Tomaž
- Občina Šentilj
- Občina Trnovska vas
- Občina Videm
- Občina Zavrč
- Občina Žetale
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Interaktivni statistični atlas Slovenije, SURS
- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- Tematske karte, Tematske karte s statističnimi podatki, SURS
- SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
- Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
- http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
Viri[uredi | uredi kodo]
- ↑ Slovenske regije v številkah, SURS, 2014