Centralna lekarna, Ljubljana

Centralna lekarna
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tip	palača
Arhitekturni slog	neobaročna arhitektura
Lokacija	vzhodni rob Prešernovega trga, Ljubljana
Koordinati	46°3′7″N 14°30′25″E
Dokončano	1896
Naročnik	Josip Mayer
Tehnični podatki
Št. nadstropij	2
Projektiranje in gradnja
Arhitekt	Ferdinand Hauser
Ljubljana - Palača Prešernov trg 5
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Mestna občina Ljubljana
RKD št.	5915 (opis enote)
Razglasitev NSLP	19. maj 1990

Poslopje ljubljanske Centralne lekarne je bilo zgrajeno po potresu leta 1895 v neorenesančnem slogu. Stoji ob vzhodnem robu Prešernovega trga med Trubarjevo cesto in Petkovškovim nabrežjem v Ljubljani. Pred njim je Prešernov spomenik.

Zgodovina

Josip Mayer, ustanovitelj znane ljubljanske lekarniške rodbine, je dal zgraditi dve predmestni hiši, ki sta stali na začetku Trubarjeve ceste. V eni izmed njiju je bila že leta 1809 lekarna Pri zlatem jelenu, ena izmed prvih štirih Lekarn v Ljubljani. Po velikem Ljubljanskem potresu je bilo treba obe predmestni hiši na Trubarjevi cesti porušiti. Načrt za novo stanovanjsko-trgovsko palačo, trenutno stavbo, kjer je Centralna Ljubljanska Lekarna, je narisal arhitekt Ferdinand Hauser, v letih 1896–97, gradilo jo je podjetje Gustava Tönniesa, načrt in izvedbo fasade pa je podpisal Filip Supančič. Stavba je zgrajena v neorenesančnem slogu.

Arhitektura

Palača s strani

Trinadstropna hiša je razdeljena po horizontali na dva dela. Spodnji grobo izdelan pas in zgornji, fineje obdelan. Os stavbe je poudarjena s plitvim srednjim rizalitom, v pritličju obdelanem v rustiki, v zgornjih dveh nadstropjih pa vertikalno razčlenjena s štirimi monumentalnimi stebri. Ti stojijo na balkonu prvega nadstropja, podpirata pa jih po dve konzoli. Stebri so zgoraj zaključeni z jonskimi kapiteli in arhitravom, nad katerim se pne kupolasta streha na tamburju, s tremi ovalnimi okni.

V pritličju so bile na začetku tri obrti: lekarna, kavarna in trgovina s papirjem. Vsaka obrt je imela svojo trgovsko podobo, oblikovano kot leseno kuliso na zidani fasadi.

Okna so v prvem nadstropju postavljena med dva pilastra, ki nosita polkrožno zaključene okenske nadstreške. Napušči nad okni imajo bolj zalomljeno linijo, okenska čela pa imajo štukaturni okras (kartuše, medaljone z rastlinskimi ornamenti, človeškimi glavami in drugo).

Mayerjeva palača je bila ob koncu 19. stoletja ena največjih in najbogatejše oblikovanih zasebnih palač v Ljubljani.

Glej tudi

• seznam zgradb in objektov v Ljubljani