Babiči
Babiči | |
|---|---|
 | |
  Babiči Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°30′11.79″N 13°46′45″E / 45.5032750°N 13.77917°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 1,78 km2 |
| Nadm. višina | 167,6 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 341 |
| • Gostota | 190 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6273 Marezige |
| Zemljevidi | |
Babiči so naselje v v Slovenski Istri[2].
Nekdanja gručasta vas z okoli 340 prebivalci v Šavrinskem gričevju se nahaja na ozki polici na severovzhodnem pobočju Straže (377 mnm), med Bovškim potokom in potokom Montovo, v zaledju Kopra. Skoraj v celoti opuščena zaselka Rojci in Marancini sta višje na pobočju, ob cesti proti Marezigam.
V zadnjih letih je poselitev najbolj obsežna v zgornjem delu naselja, ki ga domačini imenujejo Strnice. Naselje na zgornji in spodnji del ločuje križišče imenovano »Pilje«, s katerega lokalne ceste vodijo proti Pomjanu, Borštu, Vanganelu in Marezigam.
Etimologija[uredi | uredi kodo]
Krajevno ime Bábiči je verjetno izpeljano iz Bábъci, ki je množinska oblika od Bábьcь, ki se ohranja v hrvaških priimkih Bábac, Bàbec. To je imenotvorna različica od imena Bábiťь, kar je dalo slovenski priimek Babič in hrvaški priimek Bàbić. Prvotno je označevalo sina starejše ženske ali otroka, ki ga redi starejša ženska, baba. V starih zapisih iz leta 1763-1787 se kraj omenja kot Bebichi in Babici.[3]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Naselje se prvič omenja leta 1579, vendar se je močneje razvilo šele proti začetku 20. stoletja, ko so se v nekdaj povsem agrarnem okolju razvile tudi prve gospodarske dejavnosti. Takrat so v naselju delovale gostilna, trgovina in osnovna šola.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
V začetku preteklega stoletja je nastala mizarska delavnica, edini industrijski obrat, ki se je ohranil vse do danes. Danes je večina domačinov zaposlena v bližnjem Kopru, ponekod se dodatno ukvarjajo s tradicionalnim kmetijstvom, nekateri pa opravljajo različne storitvene dejavnosti, tudi kot obrtniki. Dolge vinarske tradicije v Istri niso opustili, saj v Babičih uspešno delujejo štiri vinske kleti.
Kultura[uredi | uredi kodo]
Babiči so bili tudi kulturno dobro razviti, saj je do leta 1900 samostojno deloval pevski zbor. Kasneje so ustanovili plesni orkester Đimi, ki je Babiče močno zaznamoval z igranjem na vaških veselicah ter s pustovanjem.
Društva[uredi | uredi kodo]
Prostovoljno gasilsko društvo Babiči[uredi | uredi kodo]
PGD Babiči je društvo II. kategorije in član OGZ Koper. Pokriva požarno območje krajevnih skupnosti Marezige, Vanganel in Boršt. Skrbi za varnost in nudi pomoč več kot 3000 ljudem iz lastnega požarnega okoliša. Skupna površina požarnega okoliša, ki ga pokriva PGD Babiči, je 3504,21 hektarjev, od tega je 1729,5 hektarjev gozdov. V društvu delujejo tudi veteranska in mladinska sekcija ter ženska desetina. Velik poudarek namenjajo preventivi, zato že več let sodelujejo s krajani, z Osnovno šolo in vrtcem v Marezigah, ter vrtcem Pikapolonica v Vanganelu. Gasilci vsako leto v Babičih organizirajo tradicionalno junijsko »šagro«.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Černe, Andrej, Priročni krajevni leksikon Slovenije, DZS d.d., Ljubljana, 1996, (COBISS)
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- »PGD Babiči«. Pridobljeno 2. februarja 2012.
