Števan Küzmič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nouvi zákon (1771)

Števan Küzmič (tudi Štefan Küzmič, madžarsko: Küzmics István), slovenski pastor, učitelj, pisatelj in prevajalec, * okrog 1723, Strukovci, † 22. december 1779, Šurd, Ogrska, kjer je tudi pokopan.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Njegov oče je bil Jurij (Jüri) Küzmič (1703-1769). Po poklicu je bil krojač. Družina je bila kmečka in ni bila premožna. Kljub temu se je šolal šolal v Radgoni (Radkersburgu) in pri Svetem Benediktu (Kančevci). Tu si je pridobil osnovno znanje maternega jezika, madžarščine in nemščine. Šolanje je kasneje nadaljeval, menda ob podpori predstavnikov verske skupnosti v Čobinu v šopronski evangeličanski višji šoli. Od leta 1739 je študiral v Gjuru. Šolanje je nadaljeval na bratislavskem protestantskem liceju. Pred njim se je tam šolalo že mnogo prekmurskih Slovencev. Licej je vodil rektor - zemljepisec János Tomka Szászky. Küzmič se je v tem obdobju poleg klasičnih jezikov dodobra izobrazil tudi v zemljepisu, nacionalni zgodovini in zahtevnejši matematiki. Znanje je izpopolnjeval tudi pri zasebnih učiteljih, mnogo pa se je samoizobraževal. Izobrazil se je tudi v slovaščini. V liceju se je udejstvoval tudi na literarnem področju.

Leta 1751 je bil kot učitelj nastanjen v kraju Čobin. Tu je prevzel vodilno mesto na Latinski šoli. Ob materialni podpori iz Bratislave (Pozsony) je nase prevzel tudi velik del odgovornosti za versko in posvetno življenje rojakov. Leta 1755 je sprejel povabilo in nastopil mesto pastorja v Šurdu (v tistem času Šomodska županija, zdaj Zala. Tu se je dvakrat poročil in doživel težki udarec usode s smrtjo svojih najbližjih.

Küzmičeva dela[uredi | uredi kodo]

Od Küzmičevih del so ohranjena Vöre krsztsanske kratki navuk (Halle, 1754) in vseh pet izdaj Nouvega zákona. Velika večina Küzmičevih del ni ohranjena, saj za nekatera izvemo samo iz njegovega epitafa ali drugih virov.

Küzmičeve knjige v razumljivi materinščini oziroma v prekmurščini so bile glavna podlaga za nadaljnjo rast slovenstva na Ogrskem.

Epitaf Števana Küzmiča[uredi | uredi kodo]

Pred smrtjo si je, kot je bila navada v tistih časih, sestavil obširen latinski nagrobni napis. Predelal in dopolnil ga je njegov rojak Miháo Bakoš, ki je po Küzmičevi smrti prevzel njegovo duhovniško službo v Šurdu. Epitaf je prevedel Jožef Smej.

Kdo tu počiva? Sprašuješ morda, popotnik, po šegi zvedavi.
Tu pokopani so Števana Küzmiča zemski ostanki.
Slovenska ga mati rodila je, nadajala majhnega
na bregih Ledave reke in Strukovec.
Potegnili dvakrat iz vode so ga na pol mrtvega,
nato pa veselega dali so muzam ga v uk.
Često je stradal, znojil se in zmrzoval,
trikrat ušel je tvojim rokam, pasji razbojnik.
Tri leta in mesecev šest bil je učitelj:
let štiriindvajset pastir v svetišču Boga.
Navuk krščanski je spisal v korist slovenskemu ljudstvu
in tudi prevedel mu Novi je zakon.
Popravil in zboljšal je Gradual stari,
dodal mu po božjem navdihu še svete molitve.
Njegov katekizmuš je Mali za ljudstvo preprosto,
njegova je pesem prelepa o smrti mirovni.
Spev v jeziku latinskem nesmrtno dajal bi mu hvalo,
samo če končal bi ga, kot je želel.
V madžarščini spisal računico je, o svestvih sedmerih.
Pogovore, na sedem dni porazdeljene,
da lahko spoznaš veroizpovedi sedem,
kakšne resnice in nauke nravne vsaka ima.
V dveh pesmih objokal je smrt, nečimrnost vsega,
prav lepa je tudi popevka njegova ob žetvi.
Dopolnil tako je let šestinpetdeset.
Muke in truda mu polno bilo je življenje,
naduha použila ga je, iz vodeničnih mu prsi zijoča,
a drugo življenje mu dal je Vladavec sveta.
Zdaj pojdi, popotnik, naprej in uči po zgledu se drugih
živeti in mreti, da cilj svoj srečno dosežeš

.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Franc Šebjanič: Štefan Küzmič in njegovo delo (COBISS)
  • Franc Šebjanič: Protestantsko gibanje panonskih Slovencev (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Štefan Küzmič. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.