Univerzijada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Znak univerzijade. Črka »U« stoji za besedo univerza, zvezde ponazarjajo vseh 5 celin sveta ter so razvrščene v obliki črke u.

Univerzijáda je mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodna univerzitetna športna zveza (FISU). Je največje študentsko tekmovanje na svetu, ki se odvija vsaki dve leti. Ime izhaja iz besedi »univerza« in »olimpijada«. V Sloveniji za udeležitev skrbi Slovenska univerzitetna športna zveza (SUŠA).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zamisel o mednarodnem športnem dogodku, ki bi vključeval študente in kopico športnih prireditev ter bi bil podoben olimpijskim igram, je dobil Italijan Primo Nebiolo, po udeležbi na Mednarodnem tednu univerzitetnega športa v Parizu leta 1957. Priložnost za uresničitev svoje ideje je videl leta 1959, ko je Rim, kot gostitetlj XVII. olimpijskih iger leta 1960, planiral prirediti pripravljalna tekmovanja, vendar so ta odpadla, ker so bila olimpijska prizorišča še v gradnji. V Torinu je našel objekte, kjer bi lahko potekala tekmovanja in podporo države, ki je videla športni dogodek kot možno generalko pred stoletno obletnico združitve Italije leta 1961. Univerzitetni športni center Italije (CUSI), katerega podpredsednik je bil Primo Nebiolo, je tako leta 1959 v Torinu organiziral mednarodni športni dogodek in ga poimenoval Univerzijada. Ime je bilo sestavljeno iz besedi univerza in olimpijada ter se nanaša na pojme: univerza, šport in univerzalnost; vse kar je mišljeno s športom v univerzi. Izdelana je bila univerzijadna zastava, ki je sestavljena iz petih zvezd, razvrščenih v obliki »u« ter ob podelitvi medalj namesto državnih himnih, predvajajo študentsko Gaudeamus Igitur.

Univerzijada je z leti prerasla v drug največji mednarodni športni dogodek, takoj za olimpijskimi igrami. Tako se je na prvo univerzijado v Torinu leta 1959 udeležilo 1.400 športnikov iz 43 držav, leta 2005 na 23. poletno univerzijado pa že 7.805 športnikov iz več kot 170 držav.

Seznam športov[uredi | uredi kodo]

Za razliko od olimpijskih iger je na univerzijadi nekaj obveznih in poljubnih športov. Z leti število športov narašča, tako jih je bilo na prvi poletni univerzijadi 8, za 25. pa jih planirajo 16.[1] Poleg olimpijskih športov se lahko pojavijo tudi drugi manj znani športi. Poletno univerzijado sestavlja 12 obveznih športov in štirje izbirni, zimsko pa 8 obveznih ter trije izbirni.

Športi poletne univerzijade
Atletika Namizni tenis Sabljanje
Gimnastika Nogomet Skoki v vodo
Judo Odbojka Tenis
Košarka Plavanje Vaterpolo
Športi zimske univerzijade
Alpsko smučanje Hitrostno drsanje
Biatlon Hokej na ledu
Curling Smučarski teki
Deskanje na snegu Umetnostno drsanje

Seznam univerzijad[uredi | uredi kodo]

Poletna univerzijada Zimska univerzijada
Leto Gostitelj Država Gostitelj Država
1959 I. Torino Flag of Italy.svg Italija
1960 I. Chamonix Flag of France.svg Francija
1961 II. Sofija Flag of Bulgaria (1946-1948).svg Bolgarija
1962 II. Villars Flag of Switzerland.svg Švica
1963 III. Porto Alegre Flag of Brazil.svg Brazilija
1964 III. Špindlerův Mlýn Flag of the Czech Republic.svg Češkoslovaška
1965 IV. Budimpešta Flag of Hungary.svg Madžarska
1966 IV. Sestriere Flag of Italy.svg Italija
1967 V. Tokio Flag of Japan.svg Japonska
1968 V. Innsbruck Flag of Austria.svg Avstrija
1970 VI. Torino Flag of Italy.svg Italija VI. Rovaniemi Flag of Finland.svg Finska
1972 VII. Lake Placid, New York Flag of the United States.svg ZDA
1973 VII. Moskva Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
1975 VIII. Rim Flag of Italy.svg Italija VIII. Livigno Flag of Italy.svg Italija
1977 IX. Sofija Bolgarija
1978 IX. Špindlerův Mlýn Flag of the Czech Republic.svg Češkoslovaška
1979 X. Ciudad de México Flag of Mexico.svg Mehika
1981 XI. Bukarešta Flag of Romania (1965-1989).png Romunija X. Jaca Flag of Spain.svg Španija
1983 XII. Edmonton, Alberta Flag of Canada.svg Kanada XI. Sofija Bolgarija
1985 XIII. Kobe Flag of Japan.svg Japonska XII. Belluno Flag of Italy.svg Italija
1987 XIV. Zagreb Flag of SFR Yugoslavia.svg Socialistična federativna republika Jugoslavija XIII. Strbske Pleso Flag of the Czech Republic.svg Češkoslovaška
1989 XV. Duisburg Flag of Germany.svg Nemčija XIV. Sofija Bolgarija
1991 XVI. Sheffield Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo XV. Sapporo Flag of Japan.svg Japonska
1993 XVII. Buffalo, New York Flag of the United States.svg ZDA XVI. Zakopane Flag of Poland.svg Poljska
1995 XVIII. Fukuoka Flag of Japan.svg Japonska XVII. Jaca Flag of Spain.svg Španija
1997 XIX. Sicily Flag of Italy.svg Italija XVIII. Muju Flag of South Korea.svg Južna Koreja
1999 XX. Palma de Mallorca Flag of Spain.svg Španija XIX. Poprad Tatry Flag of Slovakia.svg Slovaška
2001 XXI. Peking Flag of the People's Republic of China.svg Ljudska republika Kitajska XX. Zakopane Flag of Poland.svg Poljska
2003 XXII. Daegu Flag of South Korea.svg Južna Koreja XXI. Trbiž Flag of Italy.svg Italija
2005 XXIII. Izmir Flag of Turkey.svg Turčija XXII. Innsbruck / Seefeld Flag of Austria.svg Avstrija
2007 XXIV. Bangkok Flag of Thailand.svg Tajska XIII. Torino Flag of Italy.svg Italija
2009 XXV. Beograd Flag of Serbia.svg Srbija XXIV. Harbin Flag of the People's Republic of China.svg Ljudska republika Kitajska
2011 XXVI. Shenzhen Flag of the People's Republic of China.svg Ljudska republika Kitajska XXV. Erzurum Flag of Turkey.svg Turčija
2013 XXVII. Kazan Flag of Russia.svg Rusija XXVI. Trentino Flag of Italy.svg Italija

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Fédération Internationale du Sport Universitaire: Universiade Belgrade 2009, 2007
  • Fédération Internationale du Sport Universitaire: FISU History, 2007

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poletne univerzijade[uredi | uredi kodo]
Zimske univerzijade[uredi | uredi kodo]