Mikojan-Gurevič MiG-29

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mikojan-Gurevič MiG-29
Mikojan-Gurevič MiG-29 srbskega vojnega letalstva med vzletom
Mikojan-Gurevič MiG-29 srbskega vojnega letalstva med vzletom
Opis
Tip: lovsko letalo
Posadka: 1
Prvi polet: 6. oktober 1977
Uvedeno v službo: 1985
Proizvajalec: Mikojan-Gurevič
Mere
Dolžina: 17.32 m
Razpon kril: 11.36 m
Višina: 4.73 m
Površina kril: 35.2
Teže
Prazno: 8.175 kg
Opremljeno: 18.000 kg
MTOW: 21,000 kg
Gorivo: 4.640 kg
Pogon
Motor: dva turboreakcijska motorja Tumanski R-33D
Pospešna sila: 8.300 kgp
Zmogljivost
Največja hitrost: 2.440 km/h
Mach hitrost: M=2.3
Bojni dolet: 700 km
Najdaljši dolet: 2.100 km
Operativna višina: 17.000 m
Hitrost vzpona: 19.800 m/min
Obremenitev kril: 442 kg/m²
Razmerje pospešek/teža: 1.13
Oborožitev
Topovi: /
Topovi: en 30 mm top
Bojni tovor: dve raketi zrak-zrak srednjega dosega
štiri rakete zrak-zrak kratkega dosega
Drugo: /
Uporaba
zalivska vojna
iransko-iraška vojna
operacija Zavezniška sila
pakistansko-indijske vojne
iraška vojna

Mikojan-Gurevič MiG-29 (rusko Микоян и Гуревич МиГ-29; Natova oznaka Fulcrum) je reaktivno letalo četrte generacije, ki so ga prvotno zasnovali kot lovsko letalo za zagotavljanje zračne premoči in drugotno kot jurišnik.

Zasnovali so ga v 70. letih 20. stoletja v sovjetskem podjetju Mikojan-Gurevič, nakar je leta 1983 vstopil v operativno rabo. NATO oznaka je Fulcrum, ki pa je bila tudi v neuradni rabi med sovjetskimi piloti[1]. Primarna nasprotnika letala sta bila ameriška lovca F-16 Fighting Falcon in F/A-18 Hornet.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mikojan-Gurevič MiG-29

V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je sovjetska vojska začela program PFI (перспективный фронтовой истребитель oziroma napredno vojaško letalo). Novo letalo naj bi konkuriralo ameriškemu lovcu F-15 ali ga celo presegalo.

Program se je kasneje razdelil na dva programa LPFI (lahko lovsko letalo) in TPFI (težko lovsko letalo). Tako je bil razvoj letala MiG-29 dodeljen k prvemu, razvoj Su-27 pa k drugemu programu.

Novo letalo naj bi nadomestilo takrat že zastarela letala MiG-21 in MiG-23 in naj bi za razliko od njih delovalo samostojno, brez tesne povezanosti s kontrolnim centrom na zemlji, kot je bilo v navadi do tedaj. Delo se je pričelo leta 1974, ko so zgradili prvih 14 prototipov v več različicah. Krstni polet je letalo doživelo 6. oktobra 1977, serijska proizvodnja pa je stekla leta 1982.

Proizvodnja je bila do leta 1990 namenjena le sovjetski vojski in ostalim državam vzhodnega bloka. Konstrukcijski biro je zasnoval več različic tega letala, med drugim sta bila to dvoseda različica in mornariška verzija za rabo na letalonosilkah. Serijsko proizvodnjo novih tipov pa je prekinil razpad Sovjetske zveze. Kasneje so letala izdelovali predvsem za izvoz.

Zasnova in razvoj letala[uredi | uredi kodo]

MiG-29 je aerodinamično soroden s Su-27, a je opazno manjši.

Osnovni konstrukcijski material je aluminij, čeprav so v manjši količini uporabljeni tudi kompozitni materiali. Ima visoko pritrjena, prirezana krila s LERXsom; krilni kot je 40º. Prav tako ima dvoje repnih, prirezanih kril in dve navpični plavuti, ki so pritrjena na zunanje ogrodje motorjev.

Letalo ima dva turboreakcijska motorja Klimov RD-33, ki sta ločena med seboj. Prostor med motorjema razvije vzgon in tako zmanjša obremenljenost glavnih kril ter hkrati poveča možnost manevriranja. Vstopne šobe omogočajo razvitje visokih Machovih hitrosti; obstaja možnost, da so skoraj popolnoma zaprte, kar omogoča letenje na nizkih višinah; z zaprtjem šob preprečijo vstop različnih tujkov v motor, kar bi lahko povzročilo odpoved motorja.

MiG-29 v uporabi Jugoslovanskega vojnega letalstva[uredi | uredi kodo]

Letala MiG 29 so prišla v uporabo Jugoslovanskega vojnega letalstva proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Prvi dve letali sta prišli v Jugoslavijo leta 1987. To sta bila dva dvoseda tipa MiG-29UB, ki sta pripadala 204. lovski eskadriliji nastanjeni na letališču v Batajnici. Naslednje leto pa se jima je pridružilo še 14 enosedih letal tipa MiG-29B. Nakup teh letal je bila zadnja izmed modernizacij Jugoslovanskega vojnega letalstva, če izvzamemo nakup dveh bojnih helikopterjev Mil Mi-24. Med trajanjem državljanske vojne letala MiG-29 niso bila koriščena v spopadih. Prvi pravi spopad so ta letala doživela med napadom letal zveze NATO leta 1999. Večina letal je bila med spopadi uničena. Spopade je preživelo 5 letal MiG-29, ki so sedaj v lasti Vojnega letalstva Srbije. Letala sedaj čakajo na prenovo in bodo vrnjena v redno uporabo predvidoma leta 2008.

Izpeljanke[uredi | uredi kodo]

MiG-29A
MiG-29B
MiG-29S
MiG-29UB
Fulcrum-C

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Uporabniki MiGa-29 v temnomodri barvi (bivši uporabniki v svetlomodri)

Trenutni uporabniki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Zujev, A.; McConnell, M. Fulcrum: A Top Gun Pilot's Escape From the Soviet Empire. Warner Books, 1993. ISBN 0-446-36498-3.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini:


Letala korporacije Mikojan-Gurevič
MiG-1 | MiG-3 | MiG-5 | MiG-7 | MiG-8 | MiG-9 | MiG-13 | MiG-15 | MiG-17 | MiG-19 | MiG-21 | MiG-23 | MiG-25 | MiG-27 | MiG-29 | MiG-31 | MiG-33 | MiG-110 | MiG-I270 | MiG-AT | MiG-MFI
Seznam vojaških letal - Vojno letalstvo - Vojaška industrija