Mikojan Projekt 1.44
| MiG Projekt 1.44 MFI | |
|---|---|
 | |
| Dva MiG 1.44 v letu | |
| Vloga | Demonstrator tehnologije |
| Izvor | Sovjetska zveza Rusija |
| Proizvajalec/-ci | Mikojan-Gurevič |
| Krstni polet | 29. februar 2000 |
| Status | Unknown |
Mikojan Projekt 1.44/1.42 MFI (rusko Микоян МиГ-1.44 МФИ; NATO oznaka: Flatpack)[1] je bilo predlagano sovjetsko (rusko) dvomotorno lovsko letalo. Bil je odgovor na ameriški Advanced Tactical Fighter (ATF). Mig 1.44 uporablja tehnologijo lovcev pete generacije: supermanevrirnost, nadzvočno križarjenje brez uporabe dodatnega zgorevanja, moderno avioniko in tehnologijo manjše radarske opaznosti - stealth, vendar ne v takšnem obsegu kot Lockheed Martin F-22 Raptor.
Zaradi razpada Sovjetske zveze je bilo pri razvoju kronično pomanjkanje sredstev. Prvič je poletel februarja 2000, devet let kasneje kot predvidevano.
MiG 1.44 naj bi nasledil lovce kot so Suhoj Su-27.[2][3][4]
Mikojan je razvijal dva koncepta: težki večnamenski lovec MFI (mnogofunkcionalnij frontovoj istrebitelj) in lažji LFI (ljogkij frontovoj istrebitelj). Da bi zmanjšali stroške razvoja so uporabili čim več skupnih delov.
Tehnične sepcifikacije (Projekt 1.42/44)[uredi | uredi kodo]
Opomba: Okvirne specifikacije Splošne karakteristike
- Posadka: 1
- Dolžina: 19 m (63 ft)
- Razpon kril: 15 m (50 ft)
- Višina: 4,50 m (15 ft)
- Teža praznega letala: 18000 kg (40000 lb)
- Naložena teža: 28000 kg (62000 lb)
- Maks. vzletna teža: 35000 kg (77000 lb)
- Pogon letala: 2 × Ljulka AL-41F turbofana z dodatnim zgorevanjem, 176 kN (39680 lb) vsak
Zmogljivost
- Maks. hitrost: Mach 2,6 [5] (2760 km/h, 1725 mph)
- Doseg: 4000 km (2500 mi)
- Višina leta: 21555 m (70720 ft)
Oborožitev
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Kramnik, Ilya (9. april 2009). »Russia, Brazil to cooperate on fifth-generation fighter program«. RIA Novosti. Pridobljeno 13. oktobra 2013.
- ↑ Gordon 2001, pp. 6, 12.
- ↑ Barrie 1996, p. 24.
- ↑ Spick, Mike, ur. (2000). »Mikoyan 1.42«. Great Book of Modern Warplanes. Osceola, WI: MBI Publishing. ISBN 0-7603-0893-4.
- ↑ http://www.militaryfactory.com/aircraft/detail.asp?aircraft_id=724
Viri[uredi | uredi kodo]
- »Russian 1.44 to fly soon despite money shortage, says MAPO«. Flight International. London: Reed Business Information. 155 (4660): 9. 20.–26. januar 1999. ISSN 0015-3710. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
- »RSKMiG 1.44 shown on maiden flight«. Flight International. London: Reed Business Information. 157 (4727): 20. 2.–8. maj 2000. ISSN 0015-3710. Pridobljeno 9. septembra 2011.
- Barrie, Douglas (21.–27. junij 1995). »Mikoyan pushes 1.42 for Mosaero debut«. Flight International. London: Reed Business Information. 147 (4477): 4. ISSN 0015-3710. Pridobljeno 5. septembra 2011.
- Barrie, Douglas (24.–30. julij 1996). »Last of the big MiGs?«. Flight International. London: Reed Business Information. 150 (4533): 24–26. ISSN 0015-3710. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
- Gordon, Yefim (2002). Sukhoi S-37 and Mikoyan MFI: Russian Fifth-Generation Fighter Technology Demonstrators. Warbird Tech. Zv. 1. Hinckley, UK: Midland Publishing. ISBN 1-85780-120-2.
- Velovich, Alexander (29. februar – 6. marec 2000). »MiG 1.44 undergoes high-speed runs as M APO prepares for maiden flight«. Flight International. London: Reed Business Information. 157 (47417): 32. ISSN 0015-3710. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- MiG-35 / 1.42 Multirole Front-Line Fighter (MFI) on FAS.org
- Mikoyan Project 1.44 / MiG 1.42 MFI at Fighter-Planes.com
- MIG MFI at Royfc.com
- [1] picture of 1.44 with tarp over the cockpit