Mikojan-Gurevič MiG-21

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mikojan-Gurevič MiG-21SMT »fishbed-K«
MiG-21
Opis
Tip enosedni večnamenski jurišnik/lovec prestreznik
Posadka 1
Prvi polet 1957
Uveden v službo 1959
Proizvajalec Mikojan-Gurjevič
Mere
Dolžina 13.46 m
Razpon kril 7.15 m
Višina
Površina kril 23 m²
Teže
Prazno 5.450 kg
Opremljeno
MTOW 7.750 kg
Pogon
Motor en Tumanjski R-13 turboreaktiven
6.600 kgp
Zmogljivost
Največja hitrost 2.230 km/h, Mach 2.1 na višini 12.000 m
Bojni dolet 500 km
Najdaljši dolet 1.100 km
Operativna višina 18.000 m
Hitrost vzpona
Obremenitev kril
Pospešek/Teža
Oborožitev
Topovi dva 23mm topova
Bojni tovor 1.500 kg bombe in izstrelki bomb in izstrelkov ali 4 rakete zrak-zrak AA-2
Drugo

Mikojan-Gurevič MiG-21 (rusko Микоян и Гуревич МиГ-21, angleško Mikoyan-Gurevich MiG-21) je najbolj razširjeno sodobno lovsko prestrezniško vojaško letalo, saj je bilo izdelano več kot 15.000 letal v 15. izpeljankah.

Natovo kodno ime za to letalo je »fishbed«.

Zasnova in razvoj letala[uredi | uredi kodo]

Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V vietnamski vojni so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg Sovjetske Zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na Kitajskem, kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako J-7, leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev.

Izpeljanke[uredi | uredi kodo]

  • Ye-5 - prototip
  • Ye-6 - prototip
  • MiG-21 - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu
  • MiG-21PF - omejena vsevremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim radarjem
  • MiG-21PFS - lovec prestreznik s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za RATO enote
  • MiG-21FL - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in RATO nastavkov
  • MiG-PFM - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS
  • MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki
  • MiG-21M - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA
  • MiG-21R - taktična izvidniška izpeljanka
  • MiG-21MF - močnejši, a lažji motor R-13-30
  • MiG-21RF - izvidniška izpeljanka MiG-21MF
  • MiG-21SMT - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF z povečanim tankom za gorivo in ECM zmožnostjo
  • MiG-21bis - večnamenski lovec tretje generacije
  • MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 motorjem
  • MiG-21U - šolska izpeljanka; NATO kodno ime »mongol«
  • F-7 - Ljudska republika Kitajska licenčna izpeljanka
  • MiG-21-93 - posodobljena izpeljanka (Rusija)
  • MiG-21-2000 - posodobljena izpeljanka (Izrael-Romunija)

Uporabniki[uredi | uredi kodo]

Bojna uporaba[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]